Virtualna resničnost za ergonomsko oblikovana delovna mesta
V Laboratoriju za načrtovanje proizvodih sistemov (LANPS) Fakultete za strojništvo se ukvarjajo s praktično vsemi področji menedžmenta proizvodnje.
Njihovi raziskovalne usmeritve pokrivajo področje razvoja izdelkov, načrtovanja tehnoloških postopkov, študija dela in časa, ergonomije, optimizacije razmestitve delovnih mest, vodenja projektov, do terminiranja izvedbe, vodenja zalog in diskretnih simulacij.
S pomočjo virtualne resničnosti …
V laboratoriju LANPS tako preučujejo vpliv sodelovalnih delovnih mest na učinkovitost proizvodnih sistemov, saj sodelovalna delovna mesta postajajo trend v sodobni industriji. V laboratoriju se podrobneje ukvarjajo z načrtovanjem, modeliranjem ter vpeljavo takšnih delovnih mest v obstoječe ali novo predlagane proizvodne sisteme. Podrobneje preučujejo, kako sodelovalna delovna mesta vplivajo na kapacitete in učinkovitost proizvodnih sistemov, kakšen je njihov doprinos sistemu, če seveda obstaja, ter kako neposredno sodelovanje robota in človeka vpliva na naše zdravje in počutje.
Za optimalno oblikovanje delovnega mesta je treba upoštevati tudi ergonomijo, ki v ospredje postavlja človeka in upošteva njegove zmožnosti in omejitve, da bi lahko svoje delo opravljal čim boljše in brez morebitnih škodljivih učinkov na zdravje. Pri ergonomskem oblikovanju delovnega mesta upoštevamo vplivne parametre iz okolja (temperaturo, vlago, hitrost gibanja zraka, hrup in osvetljenost) in gibe delavca pri delu. Na delovnih mestih, kjer se gibi delavca cel dan ponavljajo (npr. v velikoserijski proizvodnji), je koristno, da te gibe podrobno preučimo s pomočjo ergonomskih analiz. Gibe delavca lahko analiziramo ročno, s pomočjo računalniških simulacij ali z uporabo najsodobnejše raziskovalne opreme, senzorske obleke Xsens, ki jo uporabljajo v Laboratoriju za načrtovanje proizvodih sistemov.
izvedene ergonomske analize …
prinašajo optimalno oblikovana delovna mesta, …
Z uporabo senzorske obleke se gibi delavca direktno prenesejo na računalniški model človeka, računalniški program (npr. Process Simulate) pa sočasno z izvedbo gibov delavca preračuna in izpiše rezultate ergonomskih analiz. S to sodobno raziskovalno opremo, ki jo kot prvi uporabljamo na visokošolskih inštitucijah v Sloveniji, se način izvedbe ergonomskih analiz močno spremeni, čas izdelave analiz pa bistveno skrajša.
V okviru laboratorija izvajajo največjo slovensko in evropsko raziskavo o proizvodni dejavnosti. Zanima jih predvsem preobrazba evropskih proizvodnih podjetij kot posledica Industrije 4.0 oz. procesov digitalizacije, rabe naprednih tehnologij in organizacijskih konceptov, novih poslovnih modelov, servitizacije in nenazadnje aktualnih posledic pandemije, težav pri dostopu do virov oz. motenj celovitih dobaviteljskih verig. Poseben poudarek dajejo tudi učinkoviti rabi energije in materialov ter okolju prijazni proizvodnji. Ob znanstvenih objavah posredujejo rezultate raziskave širši zainteresirani javnosti. Podatki, ki jih pridobijo z raziskavo proizvodne dejavnosti, so uporabni za izdelavo različnih statističnih ter matematičnih modelov, ki jih lahko uporabimo za opis karakteristik podjetij in medsebojno primerjavo s podjetji iz Evrope. Specifično se osredotočajo na modele pripravljenosti in modele zrelosti za implementacijo elementov Industrije 4.0, s katerimi ugotavljajo naslednje:
- Ali so slovenska podjetja pripravljena na Industrijo 4.0?
- Kako uspešna so slovenska podjetja pri implementaciji Industrije 4.0?
Razvijajo tudi odločitveni model, ki bo povezal in nadgradil oba modela ter močno poenostavil sprejemanje strateških investicijskih odločitev za digitalno transformacijo podjetij.
ki dvigujejo učinkovitost proizvodnih sistemov.
Pri delu se raziskovalno, razvojno in strokovno povezujejo z domačimi in tujimi inštitucijami (Univerzitetni klični center Ljubljana, Fraunhofer ISI, Austrian Institute Of Technology, idr.). Sodelujejo s partnericami znotraj univerze in z ostalimi domačimi univerzami (Filozofska fakulteta UM, Medicinska fakulteta UM, Fakulteta za logistiko UM in Fakulteta za strojništvo UL), krepijo mednarodno vpletenost in odmevnost njihovih raziskovalnih del. Kot laboratorij se zavedajo interdisciplinarnosti raziskovalnega področja in pomena povezovanja delcev v celoto. Ponosni so na tesno sodelovanje z domačimi podjetji (Plastika Skaza d.o.o., Lek d.d., Marovt d.o.o., GKN Driveline d.o.o., Scara-Tec d.o.o. idr.), s pomočjo katerih prenašajo najnovejše metode in pristope v realne proizvodne ali storitvene procese.
Z novo pridobljeno opremo bomo zelo napredovali predvsem na področjih načrtovanja sodelovalnih delovnih mest, ergonomskih študij in normiranja časa. prof. dr. Borut Buchmeister, vodja Laboratorija za načrtovanje proizvodnih sistemov
Člani Laboratorija za načrtovanje proizvodnih sistemov
Prof. dr. Borut Buchmeister je od leta 2014 redni profesor na Katedri za proizvodno strojništvo na Fakulteti za strojništvo UM. Je vodja laboratorijev: za načrtovanje proizvodnih sistemov in za simulacije diskretnih sistemov. Deluje na področju managementa proizvodnje: računalniško podprto načrtovanje tehnoloških procesov, terminiranje proizvodnje, načrtovanje in razmeščanje virov, upravljanje zalog, tehnike diskretne optimizacije in simulacije diskretnih dogodkov. Je avtor osmih knjig ter številnih člankov, terminološkega slovarja proizvodnega strojništva, strokovnih in znanstvenih projektov in konferenčnih prispevkov. Je glavni urednik revije International Journal of Simulation Modelling.
Izr. prof. dr. Natasa Vujica Herzog je leta 2004 doktorirala na Fakulteti za strojništvo, Univerze v Mariboru. Njeno raziskovalno delo je usmerjeno predvsem na področje proizvodnega menedžmenta, operativne odličnosti, študija časa in ergonomije, ki je kot področje, ki v ospredje postavlja človeka, še posebej zanimivo. Zaradi večjega zavedanja o pomenu ergonomsko oblikovanih delovnih mest je znanstvenoraziskovalno sodelovala pri različnih projektih o možnostih izboljšanja delovnih pogojev z uporabo najnovejših tehnologij, računalniških simulacij in virtualne resničnosti.
Svoje znanje in izkušnje je izpopolnjevala na dveh tujih inštitucijah, TU Graz, Austrija in Universita degli studi di Udine, Italija. Kot koordinatorica programa Erasmus+ sodeluje pri spodbujanju mednarodne aktivnosti študentov in zaposlenih. Leta 2016 je za svoje delo prejela ‘Priznanje Univerze v Mariboru za znanstvenoraziskovalno, umetniško in izobraževalno delo’.
Prof. dr. Iztok Palčič se ukvarja z interdisciplinarnimi raziskavami na področju proizvodnega menedžmenta ter menedžmenta tehnologij in inovacij. Vodi slovenski del največje evropske raziskave o proizvodni dejavnosti European Manufacturing Survey. Raziskava predstavlja temelj njegovega raziskovalnega dela, kjer preučuje različne vidike značilnosti proizvodnih podjetij v okviru Industrije 4.0. Je član Evropske akademije za industrijski menedžment AIM in Evropskega združenja za proizvodni menedžment EurOMA.
Aljaž Javernik je na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru zaposlen kot tehnični sodelavec. Njegovo raziskovalno področje podrobneje zajema načrtovanje, implementacijo ter ovrednotenje sodelovalnih delovnih mest. Poleg sodelovalnih delovnih mest se tudi aktivno ukvarja z načrtovanjem, oblikovanjem in simulacijo proizvodnih sistemov, s pomočjo namensko zasnovanih računalniških okolij ter naprednih tehnologij (virtualna resničnost).
Klemen Kovič je mladi raziskovalec v Laboratoriju za načrtovanje proizvodnih sistemov na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru. Njegovo primarno področje raziskav zajema preučevanje elementov Industrije 4.0, stopnjo implementacije, njihov vpliv na uspešnost slovenskih podjetij in izgradnjo odločitvenih modelov za pomoč pri implementaciji. Sodeluje pri evropski raziskavi proizvodne dejavnosti (European Manufacturing Survey), raznih raziskavah na temo sodelovalnih robotov, digitalnih dvojčkov za namene simulacije in optimizacije ter načrtovanje in izvedbo projektov digitalne transformacije proizvodnih podjetij.
Dr. Robert Ojsteršek je asistent in raziskovalec na področju proizvodne tehnologije in sistemi v Laboratoriju za načrtovanje proizvodnih sistemov ter v Laboratoriju za simulacije diskretnih sistemov, Fakultete za strojništvo, Univerze v Mariboru. Doktorski naziv je pridobil leta 2020, njegova bibliografija obsega več kot 120 objavljenih del, 12 znanstvenih člankov, 10 poglavij v znanstvenih monografijah, več znanstvenih konferenc itd. Dr. Ojsteršek je član uredniških odborov dveh znanstvenih revij. Njegovi raziskovalni interesi vključujejo planiranje in terminiranje proizvodnje, evolucijsko računanje, večkriterijsko optimizacijo, simulacijsko modeliranje in vizualno računanje.
