Francoska umetnost življenja

Življenje v tujini ne nosi enakega pomena vsakomur. Poznam ljudi, ki ne morejo biti stran od doma več kot 14 dni, medtem ko drugi hrepenijo po potovanju in se v svet odpravijo praktično vsak drugi mesec. Rada si predstavljam, da posedujem malo obojega.

Pri enaindvajsetih letih sem prvič za dlje časa zapustila zavetje svojega doma in se za obdobje petih mesecev preselila v Lizbono, da bi tam dokončala svoj študij. Brez dvoma lahko zatrdim, da je bila kljub začetnim dvomom in prisotnem strahu, to ena najboljših odločitev v mojem življenju. Le tvoja želja po novem mora biti močnejša od strahu pred neznanim. Na svojo drugo študijsko izmenjavo sem se odpravila z nekoliko težjim srcem, saj sem takorekoč ponovno zapuščala družino in prijatelje.

Med tehtanjem vseh možnosti sem prišla do spoznanja, da moram pri svojem študiju in pridobivanju novih kompetenc biti nekoliko sebična in slediti svojim željam ter sanjam. Postala sem bolj izbirčna, zato se za izmenjavo nisem želela odločiti zgolj zaradi potovanja v nov kraj. V zadnjih letih sem se posvečala predvsem vinskemu turizmu, tovrstni programi pa so v Sloveniji praktično neobstoječi. Šele sredi poletja, mesec in pol pred začetkom semestra, smo na seznam dobili program Mednarodni management v turizmu, “French Art de Vivre.” Gre za certifikat, ki se izvaja v angleščini in poleg obveznih tematik s področja turizma zajema tudi vpogled v francoski način življenja, njihove navade ter tradicije. Odvija se v samem osrčju doline reke Rone, pomembne francoske vinorodne in gastronomske pokrajine, zato je bil kot nalašč zame. Lokacije torej nisem izbrala sama, temveč je le-ta izbrala mene.

Tako se je začelo moje kratko načrtovanje potovanja v Francijo. Vsa potrebna dokumentacija je bila urejena v rekordnem času, prvi zapleti pa so nastopili z iskanjem namestitve. Najem stanovanja je tam bolj kompleksen, kot v Sloveniji. Najsi gre zgolj za majhno sobo ali celotno hišo, vsak najemodajalec te želi najprej spoznati v živo in ti postaviti kopico vprašanj, kar je bolj podobno razgovoru za službo. Teden dni pred odhodom sem bila tako še vedno “brezdomka”, zato sem se po pomoč zatekla v tamkajšnjo mednarodno pisarno, ta pa mi je v le nekaj dneh uspela najti prijetno francosko družino, ki mi je ponudila streho nad glavo. Naslednje tri mesece sem tako preživela v veliki pritlični hiši s še večjim vrtom, kjer sta mi popoldneve krajšala dva majhna navihana fanta.

Občutek vznemirjenja in rahle negotovosti me je spremljal skozi celoten prvi teden na novi fakulteti. Sčasoma sem le spoznala, da zloglasen stereotip o francoščini kot edinem jeziku sporazumevanja ne drži. Odleglo mi je, saj mi iz filmov naučene besede kot so je t’aime, cherie in croissant res ne bi pomagale veliko. Zdi se, da jih tvoje lomljenje nacionalnega jezika le nekoliko sprosti, uporaba angleščine pa tako postane manj strašna. Razumeti njihov naglas sem in tja pa je povsem druga zgodba.

Sedež IUT se nahaja v mestu Valence, ki slovito dolino reke Rone deli na njen severni in južni del. Kratek skok na vlak in že uživaš v noughat de Montélimar ali tarte aux pralines de Lyon v prestolnici gastronomije. Enourna vožnja proti jugu te pripelje do Azurne obale, severovzhodno do smučišč in znamenitih francoskih Alp, medtem ko se po pariških ulicah lahko sprehodiš že v slabih treh urah. Ni slabo, kaj?

Življenje v Franciji je samo po sebi prava avantura. Kaj kmalu ugotoviš, da brez prijaznega pozdrava bonjour pogovora ne moreš začeti, da avtobus ne ustavi na tvoji postaji, če mu prej ne pomahaš, da ljudje še vedno plačujejo s čeki, da te bo čakanje na zeleno luč na prehodu za pešce naredilo čudaka in da ti tipkanje po francoski tipkovnici pač ne gre tako hitro. Da so veliki ljubitelji tako kulinarike kot stavk, tudi ni nobena skrivnost.

Program French Art de Vivre je odlična izbira za vsakogar, ki si želi nekoliko bolj dinamičen študij. Ne le, da Francija kot taka ponuja številne možnosti za pobeg ob koncih tedna, tukaj jo priročno spoznaš tudi skozi začrtana predavanja. Tako v pičlih dveh mesecih obiščeš vinske kleti druge največje vinorodne pokrajine v državi, odkrivaš skrivnosti znamenitih boulangeries, spoznaš vodenje petzvezdičnih hotelov, uživaš v kulinariki prestolnice gastronomije, se sladkaš v tovarni noughata in v “mestu čokolade”, … Za piko na i pa te po končanih izpitih čaka še nekajtedenska praksa v podjetju po tvoji izbiri. Tako sem postala stagiare v majhni vinski kleti na območju, znanem po prestižnih vinih z oznako Hermitage.

Spoznala sem tako užitke kot bridkosti opravljanja poklica vinarja ter sledila postopkom pridelave vina vse od vinograda do steklenice, daleč najbolj simpatična pa so bila poslovna srečanja in izobraževanja. Ne bi mogla najti boljšega načina odkrivanja tradicionalne francoske kulinarike in kulture kot v družbi regionalnih vinarjev in gurmanov. Upam si trditi, da sem poleg ogromne količine novega znanja domov prinesla tudi nekaj dodatnih kilogramov.

Med študijem v tujini pa v resnici nikoli nisi popolnoma sam. Spoznaš ljudi, ki si s teboj delijo iste študijske klopi in se spopadajo s podobnimi težavami, ko pride do prilagajanja na gostujočo kulturo in njene navade. Na ta način se je na IUT formirala štiriperesna deteljica, sestavljena iz štirih precej različnih držav – Slovenije, Latvije, Romunije in Bangladeša -, ki je v le nekaj tednih postala nerazdružljiva. V družbi deklet so dnevi minevali hitreje, izleti zabavneje, odkrivanje francoskih skrivnosti pa vznemirljivejše. Do solz smo se nasmejale številnim prigodam, ki so bile posledica nekoliko drugačne francoske kulture (npr. njihova bojazen do sveže zapadlega snega, ki je vodila v zaprtje šol in predčasen začetek vikenda ali misterioznosti obsesivnega nakupovanja vsaj 6 francoskih štruc dnevno), večere pa preživljale v družbi in ob spremljavi tako lokalne kot mednarodne kulinarike. Tako smo kratke tri mesece živele French Art de Vivre (francosko umetnost življenja).

Vsaka pot v tujino te obogati z novimi izkušnjami, znanjem in prijateljstvi. Študentskih izmenjav se le malokrat udeležujemo zgolj z vidika samega študija, temveč zaradi celotnega paketa, ki ga ta obljublja. Naenkrat se nahajaš v drugačnem okolju in med ljudmi, ki so jim običajne tebi nenavadne stvari. Francozi rajši kot rokovanje ob snidenju pošiljajo poljubčke na obe lici. Izziv je slediti številu le-teh, saj je odvisno od pokrajine, v kateri se nahajaš. Prava zmeda! Pri komuniciranju v tujem jeziku si lahko pomagaš s kretnjami, je pa zato težje sledili televizijskim programom ali se odpraviti v kino, saj so zvesti privrženci sinhronizacije. In niti ne pomisli, da bi to njihovo ljubezen do domovine kritiziral. So neizmerni domoljubi in zelo cenijo svoj jezik ter kulturo. Tovrstne izkušnje nam pomagajo oblikovati naše življenje. Spoznavamo sebe in se učimo o svetu, hkrati pa skozi izzive, s katerimi se soočamo, in izkušnje, ki jih pridobimo, odkrivamo svoje prednosti, omejitve in potencial. Srečamo se z ljudmi z različnimi ozadji, prav vsak izmed njih pa lahko igra pomembno vlogo v tvojem življenju, bodisi kot novi prijatelj, sorodna duša ali pa starejša sestra. V Francijo sem se odpravila v želji, da se bolje seznanim s področji gastronomije in turizma, domov pa sem poleg novih kompetenc in znanj, ki sem jih pridobila skozi študij in vsakodnevni stik z domačini, prišla bogatejša tudi za novo stkana poznanstva tako iz poslovnega kot zasebnega življenja.

Če je študijska izmenjava nekaj, kar si skrivoma želiš, pa te je nekoliko strah, naj ti bo v poduk naslednje: “Vis tes rêves, mais ne rêve pas ta vie” (živi svoje sanje, ne sanjaj svojega življenja).

Tjaša Špenko

Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru

IZMENJAVA V TUJINI

Valence, Francija

Čas izmenjave: september 2019 – december 2019