PUŠ v delovno okolje 2024-2027

Projekt se je osredotočal na raziskovanje lokalne kulinarike Bele krajine, saj je ta predstavljala pomemben del kulturne dediščine in turistične ponudbe, a je bila hkrati  pogosto premalo raziskana in promovirana. Ključni izziv je bil pridobiti poglobljeno razumevanje značilnih lokalnih jedi ter njihove vloge v sodobni gastronomiji. Zato je bila izvedena analiza tipičnih jedi regije, pri čemer so bili zbrani podatki preko polstrukturiranih intervjujev z lokalnimi gostinskimi ponudniki. Intervjuji so omogočili vpogled v tradicijo, način priprave jedi ter izzive njihovega ohranjanja in vključevanja v turistično ponudbo. Odgovori so bili analizirani z metodo kodiranja, kar je pomagalo prepoznati ključne vzorce in ugotovitve. Rezultati so bili grafično predstavljeni ter vključeni v sintezo in vrednotenje, ki je služilo kot podlaga za oblikovanje predlogov za izboljšanje prepoznavnosti in promocije lokalne kulinarike. Zaključni del projekta je bil namenjen predstavitvi ugotovitev strokovni turistični skupnosti, s ciljem izboljšanja kulinarične ponudbe in večje promocije tradicionalnih belokranjskih jedi.

Projekt je osvetlil edinstvenost Bele krajine kot gastronomske destinacije, kjer se prepletajo bogata kulinarična tradicija, avtentične lokalne sestavine in trajnostni pristopi k gostinski ponudbi. Cilj raziskave je bil bolje razumeti vlogo lokalne kulinarike v turistični ponudbi ter prepoznati izzive in priložnosti, s katerimi se soočajo gostinci v regiji. V ta namen so bili izvedeni polstrukturirani intervjuju z lokalnimi ponudniki hrane in pijače, ki so omogočili vpogled v realne izkušnje, dobre prakse ter ovire pri promociji in razvoju gastronomskega turizma. Rezultati so pokazali, da večina gostinskih obratov že vključuje lokalne sestavine v svoje menije, pri čemer posebej poudarjajo pomen sodelovanja z lokalnimi pridelovalci in vinarji. Tradicionalne jedi, kot so belokranjska pogača, belokranjski žlinkrofi, jagnjetina in sveže pečen domač kruh, ostajajo priljubljene tako pri domačih kot tujih obiskovalcih. Hkrati gostinci vse pogosteje sledijo trajnostnim smernicam z uporabo lokalnih surovin, zmanjševanjem odpadkov in omejevanjem uporabe plastike. Nekateri so že pridobili trajnostne certifikate, kot je Green Key, kar dodatno potrjuje njihovo zavezanost ekološki odgovornosti. Kljub tem pozitivnim trendom pa se Bela krajina sooča z izzivi, kot so nezadostna promocija regije kot gastronomske destinacije, izrazita sezonskost turizma ter pomanjkanje gostinske infrastrukture in kadra. Gostinci so izpostavili potrebo po večji digitalni prepoznavnosti, večjem angažmaju na družbenih omrežjih ter organizaciji kulturno-kulinaričnih dogodkov, ki bi lahko povečali privlačnost regije. Prav tako so poudarili pomen povezovanja gastronomije z drugimi oblikami turizma, kot so pohodništvo, kolesarjenje in vinske ture, saj bi to obiskovalcem omogočilo celostno doživetje. Uspešen primer takšnega pristopa je dogodek Okusi Bele krajine, ki združuje vrhunsko kulinarično izkušnjo z lokalnimi vini in glasbo.Za prihodnji razvoj gastronomske prepoznavnosti Bele krajine je ključno nadaljnje sodelovanje med gostinci, pridelovalci, vinarji in turističnimi organizacijami. Oblikovanje skupne blagovne znamke bi lahko pripomoglo k večji nacionalni in mednarodni prepoznavnosti regije. Hkrati bi Bela krajina lahko še bolje izkoristila potencial trajnostnega turizma, saj sodobni obiskovalci vse bolj cenijo avtentične in ekološko odgovorne kulinarične izkušnje.

 Izvedena raziskava je pokazala, da ima Bela krajina izjemen potencial za razvoj vrhunske gastronomske destinacije, ki temelji na tradiciji, kakovosti in trajnosti. Z nadaljnjimi vlaganji v promocijo, povezovanje in inovativne pristope k turistični ponudbi lahko regija postane eno vodilnih kulinaričnih središč v Sloveniji.

Vpeljava in uporaba standardov ISO 9001, ISO 27001 ter ISO 22301 v organizacijo bo pomembno prispevalo k doseganju ciljev zelene politike 4, prednostne naloge 6 in specifičnega cilja ESO4.5 ter neposrednih učinkov Programa 2021-2027. To bo omogočilo ustvarjanje trajnostnih in kakovostnih delovnih mest, povečanje institucionalne zmogljivosti ter izboljšanje poslovnega okolja za MSP. 

Za reševanje družbenih izzivov v lokalnem in globalnem okolju, je potrebno na vseh ravneh izobraževanja skrbeti za razvoj aktivnih, odgovornih in ustvarjalnih državljanov. Pomembno vlogo pri tem ima glasbena umetnost, ki učencem omogoča dejavnostno vključevanje v učni proces, tudi skozi proces poslušanja glasbe. Le-ta se pogosto uresničuje s pomočjo avdio-vizualnih vsebin, pri čemer se učitelji lahko srečujejo z različnimi izzivi (npr. prekinjanje avdio-vizualnih posnetkov zaradi oglaševanja, pomanjkanje časa za iskanje primernih in kvalitetnih avdio-vizualnih posnetkov…). Uporaba spletne aplikacije bi lahko omogočila enostavnejši dostop do kakovostnih avdio-vizualnih vsebin in pozitivno vplivala na nemoteno izvedbo učnega procesa pri glasbeni umetnosti. 

Predvideni rezultati projekta bodo obsegali oris relevantne pravne ureditve ter dobrih praks na področju izzivov, ki jih prinaša digitalizacija delovnega procesa (pravica do odklopa, varnost in zdravje pri delu, varstvo osebnih podatkov in pravice do zasebnosti, vloga delavcev in njihovih predstavnikov pri navedenih izzivih itd.). Navedeni rezultati bodo lahko v oporo projektnemu partnerju iz gospodarstva pri naslavljanju navedenih izzivov v praksi. 

Rezultati projekta bodo podali vpogled stanje duševnega blagostanja otrok s cerebralno paralizo ter percepcijo duševnega blagostanja osebnih asistentov in staršev otrok s cerebralno paralizo. Na podlagi ugotovitev lahko oblikujemo ustrezne smernice in priporočila za izboljšanje duševnega blagostanja in preprečevanja nastanka duševnih težav otrok s cerebralno paralizo, staršev in osebnih asistentov. 

Motnje v delovanju medeničnega dna so izjemno pogost pojav, s katerimi se tekom življenja srečuje do 40 % žensk. Zaradi različnih vplivov na medenično dno le-to z leti oslabi, kar se lahko kaže kot uhajanje vode, zdrs medeničnih organov, motnje v zadrževanju ali odvajanju blata in/ali motnje v spolnosti. Motnje v delovanju medeničnega dna veliko žensk dojema kot normalen del življenja, pri nekaterih pa so te težave povezane z občutkom sramu, zaradi česar ne poiščejo pomoči. Dodatno je na tem področju v splošni populaciji prisotnih precej napačnih informacij, ki lahko težave še poslabšajo. Hkrati pa obstaja veliko enostavnih ukrepov, s katerimi lahko ženske te težave preprečijo ali omilijo.  

Študenti bodo v sklopu projekta pomagali zmanjševati stigmo, povezano z motnjami v delovanju medeničnega dna, hkrati pa bodo splošno javnost izobraževali s preverjenimi informacijami in nasveti. V ta namen bodo pripravili pisno in slikovno gradivo, ki bo lektorirano in tudi prevedeno v angleški jezik, s čimer bo dosežen širši krog populacije. Gradivo bodo predstavili tudi na promocijskem dogodku, na katerem bodo predstavili normalno delovanje medeničnega dna, značilnosti motenj v delovanju medeničnega dna, urinsko inkontinenco in zdrs medeničnih organov. 

Študenti bodo s pripravo gradiva pripomogli k izobraževanju splošne javnosti o motnjah v delovanju medeničnega dna, ozaveščanju o preventivnih ukrepih in s tem tudi preprečevanju nastanka teh motenj. 

Laparoskopija je vrsta minimalno invazivne kirurške tehnike, kjer se operacije izvajajo skozi tri ali štiri kratke reze v trebušni steni. Operacija se izvede s pomočjo kamere in specialnih inštrumentov. Veščine se lahko pridobivajo tudi s pomočjo laparoskopskih simulatorjev, na katerih se izvajajo vaje. 

V projektni nalogi bo poudarek na učenju vizualizacije, ki zaznamuje tehniko, kjer si vizualno predstavljamo, da izvajamo določeno nalogo, kar nam kasneje pomaga pri dejanski izvedbi enake naloge. V ta namen bodo študentje izvedli predklinično študijo, kjer bodo raziskovali, ali lahko vizualizacija laparoskopskih tehnik nadomesti dejansko izvajanje vaj in prispeva k izboljšanju praktičnih veščin. 

Študentje bodo pridobili veščine s pomočjo laparoskopskih simulatorjev, ter se naučili naprednih tehnik vizualizacije. 

Na osnovi rezultatov bo potrjena ali ovržena hipoteza, da je pridobivanje laparoskopskih veščin s pomočjo vizualizacije, primerljivo z njihovo dejansko izvedbo. V primeru pozitivnih rezultatov se predvideva tudi vključitev učenja vizualizacije v kurikulum kirurških predmetov dodiplomskega študija v bodoče. 

Na osebo osredotočena oskrba (PCC) je temeljni pristop v zdravstvu, ki zagovarja individualno obravnavo in dejavno vključevanje pacientov v odločitve o oskrbi. Odlikuje jo poudarek na obravnavi bolnikovih edinstvenih potreb in želja, zato presega zgolj zdravljenje bolezni in si prizadeva za smiselno obogatitev bolnikovega življenja. Utemeljena je na načelih empatije, komunikacije, spoštovanja in skupnega odločanja ter pomeni odmik od tradicionalne, na bolezen osredotočene oskrbe. Čeprav se pogosto uporablja izmenično z oskrbo, osredotočeno na pacienta, daje PCC edinstveno prednost celostnemu dobremu počutju pacientov in si prizadeva izboljšati kakovost njihovega življenja. 

Obsežne raziskave so pokazale, da PCC koristi pacientom in zdravstvenim delavcem. PCC spodbuja boljši življenjski slog, zmanjšuje tveganje za kronične bolezni in izboljšuje psihološko počutje. Zdravstveni delavci doživljajo tudi večje zadovoljstvo pri delu in manjšo stopnjo stresa, kar poudarja vzajemno naravo koristi PCC. Vendar je bil poudarek predvsem na medicinskih sestrah v praksi, zaradi česar je ostala precejšnja vrzel v razumevanju kompetenc PCC med študenti zdravstvene nege in kliničnimi nadzorniki. Potrebna je večja jasnost glede vključevanja izobraževalnih strategij za razvijanje kompetenc PCC med študenti zdravstvene nege in kliničnimi mentorji. 

Poklicne vrednote so bistvena načela, ki usmerjajo prakso zdravstvene nege in pomembno vplivajo na kompetence PCC. Študenti zdravstvene nege morajo te vrednote ponotranjiti, saj so ključni napovedni dejavniki zadovoljstva pri delu in zagotavljanja kakovostne zdravstvene nege. Čeprav je bilo več dejavnikov, kot so strokovna usposobljenost, medosebne veščine, sposobnost empatije in zaznani stres, povezanih s kompetencami PCC med medicinskimi sestrami, je bilo malo pozornosti namenjene vplivu zadovoljstva s svojo stroko in dojemanju poklica medicinske sestre na kompetence PCC med študenti zdravstvene nege in kliničnimi mentorji. 

Cilj projekta je prispevati k razvoju programov za izboljšanje kompetenc na osebo osredotočene oskrbe z ugotavljanjem dejavnikov, ki vplivajo na te kompetence, in pridobivanjem podatkov za spodbujanje kompetenc na osebo osredotočene oskrbe pri študentih zdravstvene nege in kliničnih mentorjih. 

Ker se zavedamo pomena osredotočenosti na ose-bo za dobro počutje pacientov in zadovoljstvo izvajalcev, je namen te skupne raziskave zapolniti vrzel v znanju glede kompetenc PCC med študenti zdravstvene nege in kliničnimi nadzorniki. Raziskovanje dejavnikov, ki vplivajo na kompetence PCC pri teh ključnih deležnikih, bo zagotovilo dragocene informacije za razvoj ciljnih izobraževalnih intervencij in spodbujanje kulture osredotočenosti na osebo v izobraževanju in praksi zdravstvene nege.  

V poteku. Pričakovani rezultati: Razvoj slovenske različice uporabljenih vprašalni-kov. Na podlagi rezultatov faktorske analize pričakujemo, da se bo slovenska različica vprašalnikov skrajšala, kar bo zmanjšalo čas, potreben za izpolnjevanje vprašalnika v prihodnjih raziskavah. Glav-ni cilj te raziskave je preučiti različne dejavnike, ki vplivajo na kompetence na osebo osredotočene oskrbe pri študentih zdravstvene nege in kliničnih mentorjih. Ugotovitve bodo podlaga za razvoj ciljno usmerjenih izobraževalnih intervencij za izboljšanje kompetenc na osebo osredotočene oskrbe v učnih načrtih zdravstvene nege. Poleg tega bo ta raziskava, z ugotavljanjem vloge poklicnih vrednot in zaznav pri kompetencah na osebo osredotočene oskrbe, prispevala k napredku na osebo osredotočenih pristopov v zdravstveni negi. Namen raziskave je zapolniti raziskovalno vrzel na področju kompetenc na osebo osredotočene oskrbe med študenti zdravstvene nege in kliničnimi mentorji ter tako obogatiti izobraževanje in prakso zdravstvene nege. Z opremljanjem bodočih medicinskih sester z dobro razvitimi veščinami na osebo osredotočene oskrbe lahko izboljšamo izvajanje zdravstvene nege, osredotočene na pacienta, in spodbujamo pozitivne izide zdravstvene oskrbe. 

Ravnanje z odpadno vodo ter priprava pitnih vod sta dve izmed prednostnih področij slovenske strategije trajnostne pametne specializacije. Povezava med čiščenjem odpadne vode in ustrezno oskrbo s pitno vodo pa pogosto ostane spregledana. Zaradi vpliva vse večjih podnebnih sprememb je nujno potrebno izobraževanje študentov, zaposlenih in širše populacije, kar lahko uspešno dosegamo z uporabo novih tehnologij.

V okviru projekta pripravljamo digitalna interaktivna učna gradiva s pomočjo katerih bomo  ozaveščali uporabnike o okoljskih determinantah zdravja, natančneje o pomenu in postopkih ravnanja z odpadno vodo ter ustrezni pripravi in nadzorom nad pitno vodo. 

Razvijanje didaktičnih iger za pouk likovne umetnosti zahteva premišljeno načrtovanje in inovativne pristope. Cilj takšnih iger je celostni razvoj učencev ter obogatitev in popestritev pouka likovne umetnosti. 

V prvi fazi projekta so študentke proučevale in analizirale obstoječe didaktične igre v slovenskem prostoru in širše. Osredotočile so se na prepoznavanje njihovih pomanjkljivosti ter iskanje priložnosti za izboljšave. Poleg tega so raziskovale različne vrste didaktičnih iger, ki učinkovito spodbujajo likovni razvoj učencev. 

Trenutno, na polovici načrtovanega trajanja projekta, poteka razvijanje idej in načrtovanje izdelave didaktičnih iger za različne stopnje izobraževanja – predšolsko obdobje, razredno in predmetno stopnjo. 

V nadaljevanju projekta bodo študentke s pomočjo pedagoškega mentorja iz fakultete ter mentorja iz gospodarske družbe spoznavali možnosti distribucije in ob tem razvijali zmožnost kreativnega razmišljanja in druge ključne kompetence. S tem bodo pridobili dragocene izkušnje, ki jim bodo olajšale prehod iz izobraževanja v zaposlitev.