Inovacijsko-podjetniški del platforme INNOVUM – Podporno okolje INNOVUM je namenjen celostni podpori izvajanja raziskovalno-razvojnih projektov Univerze v Mariboru in gospodarstva, ki imajo visok potencial za ustvarjanje dodane vrednosti. Predvideni rezultati teh projektov bodo novi globalno zanimivi produkti, storitve in modeli, ki bodo nastali v okviru novih start-up (predvsem spin-off) podjetij, kakor tudi znotraj že uveljavljenih podjetij. Gre za koordinirano inovacijsko-podjetniško podporno okolje, ki bo inovativnim posameznikom in podjetjem nudilo konsolidirane podporne storitve pri komercializaciji znanja in tehnologij, ustanavljanju novih start-up (predvsem spin-off) podjetij ter pri krepitvi inovacijske sposobnosti zrelih podjetij pod okriljem konzorcija ključnih podpornih institucij podjetniško-inovacijskega ekosistema kohezijske regije Vzhodna Slovenija.

Delovanje podpornega okolja INNOVOUM obsega tri osrednje programske sklope:

• Spodbujevalnik prebojnih projektov: spodbujanje nastajanja novih projektnih idej, usposabljanje in svetovanje za krepitev absorpcijske sposobnosti podjetij ter podpora podjetjem pri vključevanju v projektne konzorcije.
• Pripravljalnik prebojnih projektov: podpora oblikovanim projektnim konzorcijem za uspešnejše kandidiranje na razpisih, infrastrukturna in poslovna podpora pri izvajanju projektov, spremljanje in nadzor kakovosti izvajanja projektov.
• Pospeševalnik prebojnih projektov: podpora pri izvajanju izbranih prebojnih projektov s ciljem čim učinkovitejše komercializacije in internacionalizacije njihovih produktov, storitev in modelov.

Podporno okolje platforme INNOVUM bo svoje storitve zagotavljalo po principu »vse na enem mestu«. Pomemben del aktivnosti podpornega okolja platforme INNOVUM bo tudi kapitalizacija rezultatov projektov in spremljanje njihovih učinkov.

Platforma INNOVUM za Univerzo v Mariboru predstavlja premostitev vrzeli, ki jih z obstoječimi ukrepi in mehanizmi trenutno ne rešujemo ter tudi ne naslavljamo ključnih izzivov Slovenije na področju inovativnosti. Analiza stanja inovativnosti v Sloveniji ter primerjava med kohezijski regiji Vzhodna Slovenija in Zahodna Slovenija podajata naslednje ugotovitve:

• Padec Slovenije v skupino zmernih inovatorjev in 15. mesto na evropski inovacijski lestvici (v primerjavi z letom 2011, ko je bila Slovenija na 12. mestu v skupini močnih inovatorjev).
• Povečevanje razlike v razvitosti med vzhodno in zahodno Slovenijo kljub večjemu deležu razpoložljivih sredstev za kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija v iztekajočem se kohezijskem obdobju (zahodna Slovenija je po podatkih EU Social Progress Index v letu 2019 dosegla 105 % povprečja EU, vzhodna pa 72 %, medtem ko je bilo leta 2002 to razmerje 89 % – 62 % v prid zahodne Slovenije).
• Priporočene smernice evropskih recenzentov za nadaljnji razvoj slovenskega inovacijskega ekosistema, ki v svojem poročilu Posebna podpora Sloveniji – Internacionalizacija znanosti, sodelovanje znanosti in gospodarstva iz leta 2018 kot ključne izpostavljajo potrebe po povezovanju in dolgoročnem sodelovanju deležnikov inovacijskega ekosistema in fleksibilnosti njihovega delovanja, stabilnem financiranju in dolgoročni naravnanosti ukrepov za razvoj podpornega okolja za podjetništvo in spodbujanje odprtega inoviranja.