V dnevih od 19. do 21. marca 2025 se je v Portorožu odvijala že 44. konferenca o razvoju organizacijskih znanosti, ki jo organizira Fakulteta za organizacijske vede UM.

V sklopu programa konference,  se je zvrstilo preko petinosemdeset (85) referatov in prispevkov v okviru različnih sekcij, organizirani pa so bili tudi drugi vzporedni dogodki, ki so obogatili program te tradicionalne konference, ki je letos gostila preko dvesto petdeset (250) udeležencev iz osemnajstih (18) različnih držav.

Konferenca se je pričela v sredo, 19. marca 2025 kjer so potekale predstavitve referatov v sklopu različnih sekcij ter dogodek z naslovom »Prihodnost proizvodnje in industrije«, kjer so povabljeni gosti in govorniki spregovorili: kako izzive v proizvodnji in industriji preoblikovati v priložnosti, kako inovacije, prilagodljivost in trajnostno razmišljanje vodijo k dolgoročni vrednosti ter delili svoje poglede na aktualno temo dogodka.

Red. prof. dr. Polona Šprajc, predsednica programskega odbora konference, je v  uvodnem nagovoru na uradni otvoritvi konference povedala, da je družba, v kateri živimo danes, v obdobju velikih sprememb, ki se odvijajo na različnih področjih našega življenja. »Čeprav  se naš korak včasih ustavi, se silnice okolja ne ustavijo. Hitrost sprememb nas pogosto niti ne preseneti več. So pa stebri našega delovanja, dosežki človeške družbe nekaj, na kar smo lahko upravičeno ponosni.«

Na plenarnem delu z uradno otvoritvijo konference – osrednjem dogodku prvega dne konference, so bila predstavljena vabljena predavanja, ki so navdušila navzoče, predstavili pa so jih tako domači kot tuji vabljeni predavatelji, in sicer

• prof. dr. Dan Podjed (FF UL & SAZU): »Being human in the age of AI«,
• dr. Dušan M. Barać (Fakulteta za organizacijske vede, Univerza v Beogradu): »Navigating the Digital Frontier with the AI at the Helm«, ter
• prof. dr. Zlatko Stipić (Fakulteta organizacije in informatike, Univerza v Zagrebu): »From Engineers to AI Curators: Are We Training Ourselves Out of a Job?«.

V programu drugega dne konference so se zvrstile številne znanstvene sekcije, v katerih so avtorji prispevkov predstavili njihove poglede in dobre prakse na temo »Človek, umetna inteligenca in organizacija«. Osrednji dogodek pa je potekal v soorganizaciji Fakultete za organizacijske vede UM in Uradom RS za meroslovje, Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport z naslovom: »Od meritev do odločitev v meroslovju z umetno inteligenco«.

Dogodek je udeležence navdušil z nadvse zanimivimi, interaktivnimi predavanji in konkretnimi predstavitvami zbiranja ter uporabe podatkov s pomočjo umetne inteligence za nadaljnjo analizo, razvoj in vpeljavo le-teh v tehnološki proces. 

Z uvodnim predavanjem direktorja Urada Republike Slovenije za meroslovje, dr. Sama Kopača pa so na Uradu za meroslovje RS  začeli praznovanje 150 letnice od podpisa Metrske konvencije, leta 1875 v Parizu, v sklopu katere se bodo zvrstili številni dogodku, ki jih pripravlja Urad za meroslovje v tem letu.

Predsednik Državnega sveta Republike Slovenije, g. Marko Lotrič, ki je bil en od govornikov na dogodku, je povedal, »da je meroslovje temelj zaupanja v sodobno tehnologijo. Pri tem pa je po njegovih besedah pomembno, da se zagotovi, da so podatki pravilni, zanesljivi in uporabni za sprejemanje odločitev v gospodarstvu, znanosti in družbi. Meritve pogosto razumemo kot nekaj samoumevnega, čeprav so osnova za vsako odločitev. Brez točnih in natančnih meritev ni zaupanja. Brez zaupanja ni napredka. Točne meritve so temelj vsega – od medicinskih diagnoz do stabilnosti mostov, od finančnih sistemov do podnebnih modelov. Brez njih je umetna inteligenca slepa. Meroslovje ni zgolj skupek številk in standardov, temveč zagotovilo objektivnosti, nepristranskosti in pravičnosti pri odločanju.«

Petkov program konference, ki je potekal na daljavo, je vključeval predstavitev številnih referatov v treh različnih sekcijah, ki so še enkrat povezale akademsko in strokovno javnost ter omogočile vsem, ki se konference niso uspeli udeležiti v živo, predstavitev njihovih prispevkov na daljavo. Program se je zaključil še z zaključno sekcijo, kjer so snovalci konference o razvoju organizacijskih znanosti predstavili ideje že za naslednjo, 45. konferenco o razvoju organizacijskih znanosti, ki bo potekala od 18. do 20. marca 2026.

Fakulteta za organizacijske vede UM v domačem in mednarodnem okolju neprestano usmerja  pozornost v trajnostni razvoj in družbeno odgovorno ravnanje. Poleg osnovnega poslanstva izobraževanja in raziskovanja, se s tovrstnimi dogodki kot je tradicionalna mednarodna konferenca v Portorožu, trudi in uspeva dosegati odmevnost po najvišjih kazalnikih kakovosti ter vzpostavlja most znanja in izkušenj med različnimi deležniki, s čimer prispeva k bolj odgovorni in sodobno usmerjeni družbi.

Več informacij o konferenci.