Izstrelitev drugega satelita TRISAT-R, ki je plod dela in znanja Univerze v Mariboru, se bo zgodila 13. julija 2022 ob 13.13. Neposredni prenos izstrelitve bo mogoče spremljati na ESA WEB TV.

Neposredni prenos izstrelitve

V sredo, 13. julija 2022 je ob 13.13 načrtovana izstrelitev rakete Vega-C iz Francoske Gvajane. Na ESA WEB TV bo mogoče spremljati neposredni prenos izstrelitve.

ESA WEB TV

Po prvi uspešni izstrelitvi, ki smo ji bili priča v letu 2020, si tokrat ta izjemni korak človeštva Slovenci delimo zgolj z dvema vodilnima Evropskima vesoljskima narodoma, in sicer s Francozi in Italijani. S tem dejanjem bomo Slovenci dobili sicer majhen pa vendar večen spomenik v vesolju.

Izstrelitev rakete VEGA-C bomo spremljali na posebnem dogodku na Rektoratu Univerze v Mariboru, s pričetkom ob 12.30.

Dogodka se bodo udeležili:

• g. Matjaž Han, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo
• prof. dr. Zdravko Kačič, rektor UM       
• prof. dr. Gorazd Štumberger, dekan FERI UM   
• doc. dr. Iztok Kramberger, vodja projekta TRISAT (FERI UM)        
• dr. Tomaž Rotovnik, direktor podjetja Skylabs d.o.o.

Nov slovenski satelit TRISAT-R je v četrtek, 2. junija, po uspešno zaključenem carinskem pregledu in pripravi izvozne deklaracije zapustil čisto sobo Laboratorija za elektronske in informacijske sisteme na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru in v petek, 3. junija, z letalskim prevozom preko Dunaja in Pariza prispel v Francosko Gvajano. V petek, 10. junija, je bil nameščen na strukturo LARES-2, ki bo 13. julija poletela v vesolje na prvem poletu nove evropske nosilne rakete VEGA-C.

TRISAT-R je institucionalna demonstracijska misija, ki jo kot primarni izvajalec izvaja Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru po pogodbi z ESA in v sodelovanju s CERN in s slovenskim podjetjem SkyLabs. Gre za izjemno rizično misijo v osrčje ionosfere v srednjih Zemljinih orbitah na višini 6000 km oziroma za misijo v okolje z izjemno povišanim ionizirajočim sevanjem. Zaradi zelo visoke stopnje sevanja je predvidena življenjska doba satelita TRISAT-R približno 2 leti, ob tem pa sam riziko misije povečujejo tudi dodatni faktorji, kot so uspešnost radijske komunikacije na izjemni razdalji z zelo majhnim objektom v vesolju in uspešnost prvega poleta nosilne rakete VEGA-C.

Zaradi visoke Zemljine orbite se satelit TRISAT-R po svojem utirjenju in novem življenjskem ciklu ne bo približeval našemu planetu Zemlji in izgorel, temveč se bo počasi oddaljeval od Zemlje in v vesolju ostal za vekomaj. Prvi polet nosilne rakete VEGA-C bo v vesolje ponesel tudi prve nanosatelite v srednjo Zemljino orbito. Tokrat si ta izjemni korak človeštva Slovenci delimo zgolj z dvema vodilnima Evropskima vesoljskima narodoma, in sicer s Francozi in Italijani. S tem dejanjem bomo Slovenci dobili sicer majhen pa vendar večen spomenik v vesolju.

Osnovni namen satelita TRISAT-R je opravljanje dragocenih meritev ionizirajočega sevanja v srednji Zemljini orbiti z namenom modeliranja okolja magnetosfere in boljšega razumevanja vesoljskega vremena, hkrati pa (kot tehnološka demonstracija) prikazuje tehnološke sposobnosti tako slovenskega visoko tehnološkega znanja in slovenskih prebojnih tehnologij, kot tudi dosežke slovenskih podjetij na področju vesoljskih tehnologij. Satelit TRISAT-R temelji na platformi z izjemno visoko stopnjo miniaturizacije in je v celoti zasnovan, načrtovan in izdelan v Republiki Sloveniji ter po svoji teži 4965 g in velikosti 30 x 10 x 10 cm spada v razred nanosatelitov standardne velikosti treh enot.

»Na krovu satelita TRISAT-R je kopica novosti in tehnoloških inovacij, ki s svojo demonstracijo delovanja v vesoljskem okolju slovenskim podjetjem omogočajo utrjevanje svojega položaja in statusa na trgu vesoljskih tehnologij,« je povedal vodja projekta, doc. dr. Iztok Kramberger. Računalnik na krovu satelita od slovenskega podjetja SkyLabs poganja slovenski procesor PicoSkyFT, ki je pridobil novo strojno pospešeno enoto za operacije s plavajočo vejico, kar satelitu omogoča dvig razpoložljive računske sposobnosti in natančnosti pri močno zmanjšani porabi električne energije. Ta doprinos je še posebej pomemben za algoritme določanja usmerjenosti in nadzora stabilnosti satelita, ki pri satelitu TRISAT-R temelji na magnetnih navornikih. »Med prvimi na svetu nam je uspelo kompleksne notranje mehanske dele satelita TRISAT-R natisniti iz plastičnih mas na način, da smo uspešno prestali izjemno zahtevne kvalifikacijske teste za polet, ki jih zahteva ESA. Zaradi mnogo šibkejšega magnetnega polja v srednji Zemljini orbiti je bilo treba razviti nov miniaturen in izjemno občutljiv magnetometer, katerega delovanje bo omogočalo zaznavanje nihanja magnetnega polja Zemlje ob udarcih sončnega vetra kot posledice sončnih izbruhov,« je pojasnil doc. dr. Kramberger. Satelit TRISAT-R ima nameščeni dve ultra miniaturni kameri z volumnom manjšim od kubičnega milimetra, ki so manjše od sončnih senzorjev.

»Glede znanstvenih instrumentov na krovu satelita TRISAT-R bomo poleteli dva merilnika skupne ionizacijske doze, in sicer enega od CERN in drugega, ki je bil razvit pri nas v laboratoriju. Slednjega smo karakterizirali na Inštitutu Jožef Stefan na gama in protonsko sevanje ter na UKC Maribor na elektronsko sevanje,« je še dodal vodja projekta. Prav tako je na satelit nameščen CERN-ov inštrument za karakterizacijo vesoljskega okolja na osnovi visoko energijskih hadronov z namenom izboljšanja okolijskih modelov magnetosfere.

Na krovu satelita sta tudi dva tovora podjetja SkyLabs in en tovor Evropske vesoljske agencije (ESA). Tovor ESA – imenovan Chimera – je namenjen karakterizaciji odpornosti sodobnih polprevodniških pomnilniških tehnologij na posamezne sevalne dogodke, tovora od podjetja SkyLabs pa služita demonstraciji delovanja slovenskih elektronskih sistemov z visoko storilnostjo, ki naslavljajo prihajajočo ero uporabe aplikacij umetne inteligence neposredno v vesolju.

»Prvi tovor podjetja SkyLabs je radijski komunikacijski podsistem NANOlink, na katerem se preizkušajo tehnike zaščite pred sevanjem in se je že karakteriziral v CERN, kjer je v relevantnem laboratorijskem okolju s povišanim sevanjem prejel dozo ekvivalentno 175 let v nizki Zemljini orbiti. Iz omenjenega bodo pridobljeni rezultati preizkušanj pokazali primerjavo med nizkimi in srednjimi Zemljinimi orbitami, hkrati pa utrdili zaupanje strank v zanesljivost samega produkta na trgu. Drugi tovor podjetja SkyLabs je visoko zmogljiv računalnik na krovu imenovan NANOhpm, ki je osnovan na novem procesorskem jedru RISC V. S tem bo na krovu satelita TRISAT-R v vesolje poletel tudi prvi RISC V procesor, kar nam po informacijah Evropske vesoljske agencije zavida tudi NASA. Naloga visoko zmogljivega računalnika na krovu bo zaznavanje scintilacij radijskih signalov iz navigacijskih satelitov GNSS, pridobljeni podatki pa bi lahko izboljšali modeliranje napak same navigacije na Zemlji,« je razložil dr. Tomaž Rotovnik, direktor podjetja SkyLabs.

Ekipa projekta TRISAT se iskreno zahvaljuje Službi za sodelovanje z Evropsko vesoljsko agencijo ESA pri Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo za trud pri pripravi in sprejemanju Zakona o vesoljski dejavnosti, ki je v veliki meri pripomogel k zmanjševanju mednarodnih birokratskih ovir razširjanja slovenskih vesoljskih tehnologij po svetu.