Kaj botruje osipu v glasbenih šolah in kateri dejavniki najbolj vplivajo nanj? Kakšno podporno okolje je potrebno, da otrok vztraja pri učenju v glasbeni šoli? Raziskovalke s Pedagoške fakultete UM dr. Maruša Laure in Akademije za glasbo UL dr. Ana Kavčič Pucihar, dr. Katarina Habe in dr. Branka Rotar so to tematiko obravnavale v prispevku “The key reasons for dropout in Slovenian music schools - a qualitative study”, objavljenem v reviji Frontiers in psychology (2024).

Foto: Martina Kavčič, arhiv Glasbénium

Frontiers je vodilni raziskovalni založnik. Njihova vloga je znanstvenikom zagotoviti strokovno in učinkovito založniško izkušnjo. Revije njihove skupnosti, ki jih poganjajo prilagojena tehnologija, umetna inteligenca in medsebojni pregledi, dajejo strokovnjakom na več kot 1800 akademskih področjih odprto dostopno platformo za objavo visokokakovostnih raziskav z velikim vplivom. ​

Raziskovalke so v članku zakjučile, da je slovensko glasbeno šolstvo zelo dobro organizirano od predšolske stopnje vse do akademskega študija. Njegovo kakovost potrjujejo profesionalni glasbeniki različnih profilov, ki delujejo doma in v tujini. Poleg majhnega deleža profesionalnih glasbenikov večina učencev glasbenih šol pridobljena znanja v odraslosti uporablja v različnih oblikah amaterskega glasbenega udejstvovanja in s tem udejanja cilje trajnostnega razvoja in ključno kompetenco kulturna zavest in izražanje. Ker glasbene šole poročajo o naraščajočem osipu med učenci, je bil ta problem večplastno raziskan.

Razlogi za osip v glasbenih šolah so preučeni z vidika učencev, ki so glasbeno šolanje predčasno opustili, njihovih staršev, učiteljev inštrumenta in nauka o glasbi in ravnateljev glasbenih šol. Rezultati kažejo na prepletajoče se notranje in zunanje dejavnike. Med notranjimi dejavniki je ključna vloga učenčevih zaznanih občutkov avtonomije in kompetentnosti ter vključenost v učenčeve odločitve o nadaljevanju oz. prenehanju izobraževanja. Med zunanjimi dejavniki najbolj izstopajo druge izvenšolske dejavnosti, učne ure nauka o glasbi /solfegga in učiteljev pristop k poučevanju.

Ker glasbeno izobraževanje zahteva kontinuirano delo in dolgoročno zavzetost učencev, sta najpomembnejša odnos in učna klima, ki se vzpostavita med učencem, učiteljem inštrumenta, nauka o glasbi in solfeggia, starši, vrstniki in vodstvom šole. Vsi ti dejavniki poleg materialnih pogojev in šolske politike oblikujejo podporno okolje, ki lahko zmanjšuje osip v glasbenih šolah.