Raziskava Slovenski podjetniški observatorij 2024 prinaša celovit pregled podjetniške demografije in dinamike slovenskih podjetij v letu 2023.

Letos je v ospredju analiza podjetij različnih tehnoloških ravni in na znanju temelječih dejavnosti, ki imajo ključno vlogo pri oblikovanju inovacijskega potenciala in mednarodne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Raziskava izpostavlja ključne trende na področju produktivnosti, izvozne usmerjenosti, vlaganj v raziskave in razvoj, ter vloge podjetij v različnih fazah razvoja in rasti – od startupov do uveljavljenih visokotehnoloških podjetij. Rezultati ponujajo dragocen vpogled v strukturo podjetniškega okolja, ki zahteva premišljene ukrepe in strateško podporo, če želimo zagotoviti dolgoročno konkurenčnost Slovenije.

V okviru raziskovalnega projekta Slovenski podjetniški observatorij je izšla znanstvena monografija z naslovom Podjetniška demografija in dinamika podjetij različnih tehnoloških ravni, znanja in razvojnih faz: Slovenski podjetniški observatorij 2024, ki jo je pripravil raziskovalni tim Inštituta za podjetništvo in management malih podjetij na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru ob podpori Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter SPIRIT Slovenija.

Slovenski podjetniški observatorij 2024 sestavljata dva dela; analiza demografije slovenskih podjetij in raziskava dinamike podjetij različnih tehnoloških ravni, znanja in razvojnih faz.

Podjetniška demografija: rast, dinamika in regionalne posebnosti

Leta 2023 je v Sloveniji delovalo 121.920 podjetij, kar pomeni 2,4-odstotno rast v primerjavi z letom 2022. Največja rast je bila zabeležena med velikimi podjetji (+3,6 %), medtem ko so mikro podjetja še vedno predstavljala največji delež (72 %). Po dejavnostih je skoraj petina podjetij (18,5 %) delovala v trgovini ter vzdrževanju in popravilih motornih vozil, sledilo je gradbeništvo (16,1 %), na tretjem mestu pa so bile strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (15,1 %).

Skupni prihodki slovenskih podjetij so v letu 2023 znašali 150,6 milijarde evrov, kar je skoraj enako kot leto prej (+0,3 %). Prihodki od prodaje na tuje trge so predstavljali 40,2 % vseh prihodkov (64,9 milijarde evrov), a so se v primerjavi z letom 2022 znižali za 6,7 %.

Po regijah je bila največja rast prihodkov zabeležena v goriški regiji (+11,4 %). Največ prihodkov so ustvarila podjetja iz osrednjeslovenske regije (42,5 %), sledita savinjska (11,2 %) in podravska regija (9,8 %). Najmanjši delež prihodkov pa je imela zasavska regija (1 %).

Prof. dr. Dijana Močnik pojasnjuje: »Demografska analiza kaže na stabilno rast števila podjetij, a hkrati razkriva počasnejšo dinamiko prihodkov in zmanjšanje izvoza, kar opozarja na potrebo po strateški usmeritvi v večjo mednarodno prisotnost in povečanje produktivnosti. Pomembno je tudi, da se regionalne razlike ne poglabljajo, temveč da krepimo lokalne podjetniške ekosisteme, zlasti v regijah z nižjim deležem ustvarjenega prihodka.«

Zaposlenost v podjetjih se je povečala za 2,2 % od lanskega leta, skupaj je bilo zaposlenih 623.531 oseb, vključno s samozaposlenimi. Največja rast zaposlenosti je bila v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (+8,9 %) ter v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih (+7,6 %). Zmanjšanje števila zaposlenih pa je bilo opazno v kmetijstvu ter finančnih in zavarovalniških dejavnostih (obe –0,4 %).

Slovensko gospodarstvo je ustvarilo 37,6 milijarde evrov dodane vrednosti (+11,1 % glede na 2022). Največ dodane vrednosti so ustvarila velika podjetja (34,4 %), največ po dejavnostih pa predelovalne dejavnosti (32,8 %). Povprečna dodana vrednost na zaposlenega je znašala 60.243 EUR, v velikih podjetjih celo 70.785 EUR. Najmanj produktivna so bila mikro podjetja (42.763 EUR na zaposlenega).

Neto poslovni izid gospodarstva se je povečal na 7,2 milijarde evrov (+10,8 % glede na 2022), pri čemer so vse dejavnosti leto zaključile z dobičkom. Največji delež dobička je bil ustvarjen v predelovalnih dejavnostih (30,2 %). Osrednjeslovenska regija je ustvarila skoraj polovico vsega dobička (46,1 %), medtem ko je bila najvišja rast dobička zabeležena v posavski regiji, kjer se je ta podvojil.

Tehnološko intenzivna in na znanju temelječa podjetja: gonilna sila razvoja

V drugem delu Slovenskega podjetniškega observatorija 2024 je bila osrednja pozornost namenjena podjetjem z različno tehnološko intenzivnostjo ter na znanju temelječim dejavnostim. Analiza potrjuje, da ta podjetja predstavljajo ključen segment za prebojni inovacijski potencial, gospodarsko rast ter krepitev mednarodne konkurenčnosti Slovenije.

Struktura slovenskega gospodarstva kaže, da še vedno prevladujejo nizkotehnološka podjetja (45 %), medtem ko visokotehnološka podjetja predstavljajo le 2 %, kar je pod povprečjem tehnološko najnaprednejših držav EU. Kljub temu podjetja v Sloveniji izkazujejo močne kompetence v nišnih segmentih, kot so napredni materiali, programska oprema in farmacevtska industrija.

Zaposlovanje in kompetence

Mednarodna primerjava podjetij kaže, da ima Slovenija višji delež zaposlenih v visokotehnološki proizvodnji (1,7 %) kot EU povprečje (1,1 %), a zaostaja na področju na znanju temelječih storitev (37,2 % v primerjavi z 41,3 % v EU). To kaže na potrebo po okrepitvi storitvenega dela inovacijske ekonomije.

Lastna raziskava med slovenskimi podjetji je pokazala, da visok delež visoko izobraženih kadrov – 45 % podjetij ima več kot 90 % visoko izobraženih zaposlenih – poudarja pomen specializiranega znanja, zlasti na področjih STEM. Najbolj iskane kompetence vključujejo prodajo na globalnih trgih (57 % podjetij) ter digitalna znanja (40 %).

Inovacije, R&R in digitalizacija: startup in scaleup podjetja kot katalizatorji sprememb

Med anketiranimi podjetji v Sloveniji jih kar 40 % vlaga več kot 20 % prihodkov v raziskave in razvoj, a obenem 19 % podjetij teh vlaganj ne spremlja sistematično, kar kaže na priložnost za izboljšanje upravljanja inovacijskih procesov​.

Digitalizacija je postala ključni dejavnik poslovne uspešnosti – 63 % podjetij navaja, da digitalna orodja uporabljajo v vseh poslovnih procesih. Le 17 % podjetij digitalizacijo uporablja zgolj za posamezne funkcije (npr. marketing), kar kaže na različno stopnjo digitalne zrelosti​ posameznih podjetij. Prihodnje trende vidijo predvsem v avtomatizaciji (60 %), umetni inteligenci (57 %) in internacionalizaciji poslovanja (46 %).

Startupi in scaleupi se vse bolj uveljavljajo kot nosilci prebojnih inovacij, saj se 50 % anketiranih podjetij v izvedeni raziskavi uvršča med visokotehnološke. Polovica jih uporablja agilne ali vitke organizacijske modele, kar jim omogoča hitro prilagajanje in odločanje v dinamičnih okoljih.

Internacionalizacija in financiranje: ključni izzivi

Kljub naprednim tehnologijam 95 % podjetij ostaja odvisnih od lastnega financiranja ali družinske podpore, medtem ko tvegani kapital (7 %) in množično financiranje (3 %) ostajata slabo dostopna vira. To zavira hitrejši globalni preboj slovenskih inovativnih in visoko tehnoloških podjetij.

Kljub pomenu mednarodne rasti kar 59 % podjetij večino prihodkov ustvari na domačem trgu, 42 % jih prodaja na trgih EU, 20 % pa tudi na globalnem trgu. To kaže na postopno, a še ne zadostno stopnjo internacionalizacije​

Mag. Matej Rus izpostavlja: »Podjetja, ki delujejo na stičišču tehnologije, znanja in globalnih trendov, imajo odločilno vlogo v prihodnji konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Startupi in scaleupi izkazujejo izjemno sposobnost hitrega prilagajanja in uvajanja inovacij, vendar potrebujejo stabilno podporno okolje in več instrumentov za internacionalizacijo. Vloga podjetniškega ekosistema se tu izkaže kot ključna: uspeh ni odvisen le od podjetnika, temveč od povezane skupnosti, ki spodbuja, usmerja in omogoča rast.«

Podporno okolje: potrebne so usmerjene izboljšave

Za uresničitev razvojnega potenciala slovenskih tehnološko intenzivnih in na znanju temelječih podjetij je ključno vzpostaviti učinkovito, usmerjeno in proaktivno podporno okolje. Podjetja v raziskavi opozarjajo, da je obstoječe podporno okolje pogosto neustrezno usmerjeno – le 13 % ga ocenjuje kot zelo dobro, medtem ko 42 % meni, da je prisotno, a ne nagovarja njihovih ključnih izzivov. Izpostavljajo potrebo po boljšem dostopu do financiranja, tesnejšem sodelovanju z raziskovalnim sektorjem, odpravi administrativnih ovir ter dostopu do mednarodnih trgov.

Rezultati jasno kažejo, da je za uspešno transformacijo slovenskega gospodarstva v smeri večje odpornosti, inovativnosti in trajnosti nujna celovita, sistemska podpora podjetjem z visokim razvojnim potencialom. Priložnosti so velike, vendar jih lahko izkoristimo le z odločnimi ukrepi, ki bodo naslovili tako fazo nastajanja podjetij kot njihovo rast in internacionalizacijo.

Prof. dr. Barbara Bradač Hojnik pojasnjuje: »Slovenija ima izjemne priložnosti za preboj na področjih visoke tehnologije in znanja, vendar moramo podjetjem omogočiti pogoje za hitrejšo rast in globalno konkurenčnost. Številna visokotehnološka podjetja v raziskavi že vlagajo v raziskave in razvoj, uvajajo nove poslovne modele in iščejo tržne niše – toda za trajen vpliv potrebujemo sistemske ukrepe, ki vključujejo dostop do tveganega kapitala, ciljno podporo scaleup fazi in povezovanje z raziskovalnimi institucijami. Podporne politike morajo biti proaktivne in usmerjene k dolgoročnim učinkom.«

Na tej osnovi je med prednostnimi nalogami podpornega okolja za podjetništvo okrepitev dostopa do financiranja, predvsem za startup in scaleup podjetja, ki potrebujejo prilagojene finančne instrumente – od tveganega kapitala in inovacijskih skladov do mehanizmov za množično financiranje in udeležbo v mednarodnih programih.

Druga pomembna usmeritev je razvoj specializiranih podpornih vozlišč, ki podjetjem nudijo celovito podporo; pravno in poslovno svetovanje, zaščito intelektualne lastnine, svetovanje pri poslovnem modeliranju ter pomoč pri vstopu na tuje trge. Podjetja pogosto nimajo dostopa do raziskovalnih institucij ali ustreznih strokovnih mrež, zato je nujno okrepiti vlogo t. i. “posrednikov znanja” ter spodbuditi skupne razvojne projekte med gospodarstvom in akademskim sektorjem.

Internacionalizacija mora ostati osrednji element razvojne politike. Podjetjem je treba omogočiti individualizirano podporo pri vstopu na zahtevne tuje trge, vključevanje v globalne verige vrednosti in povezovanje z mednarodnimi mrežami ter slovensko diasporo. Prav tako je potrebno sistemsko vlagati v razvoj kadrov z digitalnimi, prodajnimi in inovacijskimi kompetencami, preko nacionalnih kompetenčnih centrov, prilagojenih izobraževalnih vsebin in usmerjenega mentorstva.

Nenazadnje je za dolgoročen napredek nujno nadaljevati in razširiti podporo podjetniškim skupnostim. Vlaganja v tehnološke parke, inkubatorje, pospeševalnike in digitalne platforme, ter njihovo vključevanje v mednarodne ekosisteme, so ključna za ustvarjanje okolja, ki bo omogočalo rast, preboje in globalno prisotnost slovenskih inovativnih podjetij.

Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport poudarja: »Rezultati raziskave pritrjujejo usmeritvam in ukrepom, ki smo si jih na ministrstvu zadali v sklopu priprave slovenske startup strategije – v prvi vrsti okrepitev podpornega okolja za startupe in scaleupe ter razvoj trga tveganega kapitala na način, da poleg javnih spodbud ustvarimo zasebnim vlagateljem prijazno poslovno okolje in k vlaganjem spodbudimo podjetniški sektor in pokojninske družbe. Verjamem, da je to, poleg ostalih ukrepov, odločen korak na poti spodbujanja nastanka novih tehnoloških podjetij in demokratizacije dostopa do podjetništva, ki pa mu morajo slediti usmerjeni ukrepi tudi na področju internacionalizacije.«