Spoštovane nagrajenke in nagrajenci, akademska skupnost Univerze v Mariboru, drage študentke in študenti, cenjeni gostje!

V teh dneh se devetošolci in maturantje, sami ali skupaj s starši in svetovalci, odločajo za nadaljnje šolanje na srednji šoli ali študij na univerzi. Ob skrbnem načrtovanju naslednjega koraka v odraslost, ki jim bo začrtal njihovo življenjsko pot, se zagotovo tudi sprašujejo Kakšen bo sploh svet v prihodnosti? Živimo namreč v svetu, ki se izjemno hitro spreminja in za katerega se zdi, da ne nudi nič stabilnega.

Spreminjajo se strukture, sistemi in s tem zaželene sposobnosti. Še več, pričakuje ali celo zahteva se, da se moramo tudi sami nenehno spreminjati, če želimo dohitevati ta svet. Sposobnosti, ki so še pred nedavnim veljale za nepogrešljive, izgubljajo na svoji pomembnosti. Verjetno bo v naslednjem desetletju najbolj iskana sposobnost kreativnost. Uspeli bodo tisti, ki bodo usposobljeni na več področjih, ki bodo več področji učinkovito povezovali na izviren način.

Govorimo o prihodnosti, za katero futurologi menijo, da bo kar devet od 10 delovnih mest zahtevalo znanje digitalnih veščin. Sestavili so tudi seznam inovativnih poklicev prihodnosti na področju računalniških znanosti in umetne inteligence, ki bi se lahko pojavili v prihodnjem desetletju, kot so na primer: programer reševalnih dronov, arhitekt za Metaverzum, načrtovalec prometa brez emisij CO2, in drugi.

Tukaj je potrebno dodatno izpostaviti hiter razvoj in dostop do sistemov umetne inteligence, ki smo mu priča v zadnjih nekaj letih. Že v bližnji prihodnosti bo močno vplival na prenekatere poklice, gotovo pa bo povzročil tudi nastanek novih.

Pri Svetovnem gospodarskem forumu (WEF) so izračunali, da bo v prihodnjih petih letih po vsem svetu izginilo 14 milijonov delovnih mest. Do znatnih sprememb bo prišlo pri četrtini vseh delovnih mest. Do leta 2027 naj bi bilo ustvarjenih 69 milijonov novih delovnih mest, vendar jih bo, po teh ocenah, 83 milijonov izginilo. Največje spremembe je pričakovati v medijih in zabavni industriji, najmanjše pa v hotelirstvu in gostinstvu. To pomeni neto zmanjšanje števila delovnih mest za 14 milijonov oz. dva odstotka vseh trenutno zaposlenih, piše v mesecu maju 2023 objavljenem poročilu Svetovnega gospodarskega foruma.

Seveda je pri tem pomembno predvsem vprašanje, kakšna znanja so bila potrebna za zasedbo 83 milijonov delovnih mest in kakšna znanja ter spretnosti bodo potrebna za zasedbo novo ustvarjenih 69 milijonov delovnih mest? Še bolj pa koliko izmed 83 milijonov zaposlenih, ki bodo izgubili zaposlitve, bo imelo potrebna znanja za novo ustvarjenih 69 milijonov delovnih mest oziroma še več, koliko jih bo ta znanja sploh sposobno pridobiti? Pričakovati je, da bodo zahtevana predvsem tista znanja in spretnosti, ki bodo presegala raven intelektualne rutine oziroma bodo to predvsem sposobnosti inovativnega razmišljanja, kreativnega dela in razumevanja kompleksnih problemov. To pa zagotovo postavlja nove velike izzive pred vse generacije in profile zaposlenih.

Ustvari si prihodnost! je slogan Univerze v Mariboru, s katerim želimo mladim sporočiti, da jim na poti pomembne življenjske odločitve podajamo vse potrebne informacije o študiju na Univerzi v Mariboru ter jim kasneje stati ob strani kot trdna opora ob pridobivanju novih znanj in razširjanju obzorij, da si bodo z našo pomočjo ustvarili prihodnost, ki si jo želijo.

Za kreiranje prihodnosti je vselej odločilen že sedanji čas, ta trenutek. Podobno kot je dejal, na današnji dan leta 1948 umrli, indijski politik in borec za nenasilje in pravice Mahatma Gandhi, ki je z modrostjo zaznamoval ves svet: »Prihodnost je odvisna od tega, kaj počnete danes«.

To je pomembna in aktualna misel, zlasti tudi z vidika trajnostnega razvoja. Če namreč želimo, da bodo imeli naši potomci enake možnosti za življenje in razvoj, kot smo jih imeli mi, moramo spremeniti svoje vedenje. Trajnostni razvoj pomeni povečanje blagostanja, in sicer odgovorno in uravnoteženo dviganje materialnega, socialnega in okoljskega blagostanja sedanje generacije, brez ogrožanja naslednje. Ne ve se sicer kakšna bo naša prihodnost, je pa veliko odvisno od uravnoteženosti in harmonizacije tehnološke, okoljske, ekonomske in sociološke zrelosti vseh udeleženih v globalnem svetu. V mislih imam takšno zrelost, ki presega zmožnosti posameznikov, četudi so ti genialni kot je bil na primer ameriški teoretični fizik Oppenheimer, ki se je v zgodovino zapisal kot oče jedrske bombe. Film o njem v preteklem letu, ki ga strokovnjaki ocenjujejo v superlativih, velja za kompleksno in pretresljivo študijo, ki načenja številna velika in težka vprašanja našega časa. Govori o zlorabi znanstvenega napredka v politično-vojaške namene in je srhljiv opomnik človekovi samouničevalni naravi. Osebna Oppenheimerjeva protislovja, konflikti in paradoksi se namreč v enaki meri kažejo tudi kot družbena protislovja, konflikti in paradoksi.

Znanje, ki ga gojimo na Univerzi v Mariboru in ga predajamo našim študentkam in študentom nam omogoča, da skupaj krojimo našo sedanjost. To je hkrati privilegij in odgovornost. Vsak zase in vsi skupaj si moramo prizadevati, da bo ta rodila boljšo prihodnost  za naše potomce.

Spoštovani,

vsako leto znova ob Rektorjevem dnevu izpostavljamo dosežke, uveljavitev in razvoj Univerze v Mariboru in sicer na način, da podelimo nagrade in priznanja tistim posameznikom, za katere smo v njihovem delu in dosežkih prepoznali pomemben prispevek za celotno akademsko skupnost. Vsem letošnjim nagrajencem in dobitnikom priznanj iskreno čestitam, ob čemer se zavedam, da je še mnogo drugih, ki s svojim delom doprinašajo k ugledu univerze, zato se jim prav tako zahvaljujem.

V okviru našega poslanstva smo poklicani, da si neomajno prizadevamo za vzpostavljanje primernega akademskega okolja, v katerem se bodo krepili kultura, vrednote in etika, kar nas bo zaposlene in študente še naprej vzpodbujalo k odličnosti. To pomeni nujnost upoštevanja akademskih vrednot, gradnje kulture dialoga, medsebojnega spoštovanja, poštenosti do sebe in drugih ter zavezanosti resnici.