Univerza v Mariboru danes obeležuje 48 let svojega uradnega obstoja. Praznovanje Dneva univerze je dragocena priložnost, da se ponosno ozremo nazaj na dosežke, ki smo jih dosegli, ter hkrati pogledamo naprej k izzivom in priložnostim, ki nas čakajo.

Glavno poslanstvo univerz je od nekdaj bilo razvijati znanstvena spoznanja in v razmišljanje ter delovanje na znanstveni osnovi uvajati študente, v skladu z naravo tradicionalne univerze, kot se je razvila v Evropi v 19. stoletju in ki jo danes poznamo kot univerzo raziskovalnega ali »humboldskega« tipa.

Eno od temeljnih načel tega tipa univerze je enotnost raziskovalnega in pedagoškega dela, neločljivost znanosti in visokošolskega izobraževanja in sicer na temelju tradicije evropskega humanizma.

Po tej logiki poučevanje ni le predmet poglobljenega preučevanja in raziskovanja, temveč je predvsem prenos spoznanj in rezultatov raziskovalnega dela profesorjev na študente.

Gre za proces ustvarjanja novega znanja in prenos le tega, tako kot je o tem razmišljala Marie Curie, prva ženska, ki je prejela Nobelovo nagrado in edina oseba, ki je prejela nagrado v dveh različnih znanstvenih disciplinah. Takole pravi: »Znanje, ki ni deljeno, se izgubi«.

Pred nekaj leti smo, po desetletjih razvoja in premisleku kam usmeriti našo prihodnost, smelo zapisali, da »poslanstvo Univerze v Mariboru temelji na iskrenosti, radovednosti, ustvarjalnosti, svobodi duha, sodelovanju in izmenjavi spoznanega v znanosti, umetnosti in izobraževanju«.

Tako smo na deklarativni ravni izenačili pomembnost izobraževalnega dela z znanstveno-raziskovalnim oziroma umetniškim delom. Pravilnost usmeritve se je dodatno potrdila z novim zakonom o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti ter s tem uvedbo zahtev na področju odprte znanosti, v smislu, da znanstvenoraziskovalna dejavnost mora temeljiti na načelih odprte znanosti  do vseh raziskovalnih rezultatov (ti morajo biti najdljivi, dostopni, interoperabilni in vnovič uporabni). Pri tem si moramo prizadevati, da odprta znanost postane globalni proces, ki bo služil pravičnemu razvoju družbe za vse in hkrati minimiziral možnost zlorabe temeljnih postulatov odprte znanosti.

V zvezi s tem je zanimiva misel Alberta Einsteina: Napredek znanosti je neposredno odvisen od svobode in odprte izmenjave informacij.«

Prav tako se s svojimi prizadevanji pridružujemo smernicam Evropske komisije glede tako imenovanega odprtega izobraževanja. Odprto izobraževanje postaja vse bolj pomembno v evropskem visokem šolstvu, tudi zaradi dejstva, da so digitalne tehnologije ena glavnih gonil modernizacije izobraževanja. Na področjih digitalizacije, mikrodokazil in vseživljenjskega učenja v pravem pomenu, to je učenja od rojstva do smrti ali s prispodobo »od zibelke do groba«, pa nas v prihodnosti čaka še precej izzivov.

Z ozirom na bogato tradicijo povezanosti med našo univerzo in okoljem ter dediščino vizionarstva in poguma pionirjev ustanoviteljev Univerze v Mariboru, si v zadnjem obdobju še močneje prizadevamo obuditi zavedanje o pomenu tretjega poslanstva univerze. To je poslanstvo prenosa znanja tudi v industrijo in gospodarstvo.

Naša vloga ni omejena le na izobraževanje in raziskovalno delo znotraj akademskega okolja. Zavezani smo k temu, da novo pridobljeno znanje aktivno vnašamo v realnost, v kateri delujejo industrija in gospodarstvo, podjetja in organizacije.

Zavedajoč se, da je naša univerza srce vzhodnega dela Slovenije in da gospodarstvo na tem območju nima zadostne sposobnosti generiranja visokotehnoloških delovnih mest, ki bi mladim zagotavljala potrebno eksistenco in perspektivo v lastni državi, želimo svoje vire, strokovnost in ideje usmerjati tudi v krepitev gospodarskega okolja. S tesnim sodelovanjem z industrijo lahko združimo strokovno znanje s praktičnimi izzivi, kar vodi v inovacije in dvig konkurenčnosti. Naša želja je, da ustvarimo sinergijo med akademskimi prizadevanji ter praktičnimi potrebami industrije in gospodarstva.

Zato smo še toliko bolj ponosni, da je Evropska komisija potrdila platformo Innovum in tako z direktnim financiranjem zagotovila rezervacijo sredstev višini 80 milijonov evrov za zagotavljanje raziskovalne infrastrukture in 21 milijonov evrov za zagotavljanje izobraževalne infrastrukture.

Prav tako je Evropska komisija za podporo izvajanja raziskav in zagotavljanje manjkajoče raziskovalne opreme v regiji odobrila Univerzi v Mariboru 25 milijonov evrov za nabavo vrhunske raziskovalne opreme. Realizacija projekta Innovum postavlja pred vse nas velik izziv, hkrati pa pomeni našo ključno razvojno priložnost za naslednja desetletja.

Spoštovani nagrajenke in nagrajenci,

v imenu akademske skupnosti Univerze v Mariboru vam z veseljem in ponosom podeljujem zaslužena priznanja za vaš dragoceni prispevek tako v svetovno zakladnico znanja in kulture kot tudi k ugledu Univerze v Mariboru.

Spoštovani, dovolite tudi, da se ob tej priliki zahvalim vsem, ki prizadetim v času po katastrofalnih poplavah izkazujete solidarnost in po svojih močeh sočutno pomagate.

Spoštovane kolegice in kolegi, dragi študentje,

zavedamo se, da imamo privilegij delovati v okolju, kjer se znanje ceni in se spoštujejo akademske vrednote. Hvala vam za vašo predanost, za vaš trud in za vaše prispevke k naši skupni viziji. Skupaj gradimo mostove med znanostjo, izobraževanjem ter okoljem, in verjamem, da lahko s tem pomembno doprinesemo k napredku in blaginji naše regije in družbe.

Hvala.

Zdravko Kačič, rektor