Najnovejša svetovna raziskava Globalni podjetniški monitor za Slovenijo med drugim ugotavlja, da je kljub upadu celotne zgodnje podjetniške aktivnosti, pandemija privedla tudi do novih poslovnih priložnosti, ki jih namerava izkoristiti kar 32,3 odstotka zgodnjih podjetnikov.  V okviru mednaro...

Najnovejša svetovna raziskava Globalni podjetniški monitor za Slovenijo med drugim ugotavlja, da je kljub upadu celotne zgodnje podjetniške aktivnosti, pandemija privedla tudi do novih poslovnih priložnosti, ki jih namerava izkoristiti kar 32,3 odstotka zgodnjih podjetnikov.

 V okviru mednarodnega raziskovalnega projekta Global Entrepreneurship Monitor (GEM) je v zbirki »Slovenski podjetniški observatorij« izšla znanstvena monografija z naslovom Podjetništvo v novi stvarnosti: GEM Slovenija 2020, ki jo je pripravil raziskovalni tim Inštituta za podjetništvo in management malih podjetij na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. Slovenija v raziskavi kontinuirano sodeluje od leta 2002.

Manj podjetniške aktivnosti, a vendar tudi nove priložnosti

Leto pandemije je zaznamoval precejšen upad celotne zgodnje podjetniške aktivnosti s 7,8 % v letu 2019 na 6,0 % v letu 2020, pri čemer velja izpostaviti, da upad TEA indeksa zaznavamo tudi v drugih evropskih državah, medtem ko je na globalni ravni celotna zgodnja podjetniška aktivnost narasla. Primerjava Slovenije z evropskimi državami pokaže, da smo v evropskem merilu šele na 14. mestu med 18 državami. V povprečju je indeks TEA v evropskih državah znašal 8,1 %.

Raziskava GEM obenem ugotavlja, da je pandemija privedla tudi do novih priložnosti, ki jih želijo uveljaviti posamezniki. V Sloveniji je takšnih zgodnjih podjetnikov 32,3 %, kar je toliko kot v povprečju v evropskih državah. Na splošno tudi več ljudi pozna nekoga, ki je ustanovil podjetje kot koga, ki je prenehal poslovati, vendar je raven slednjih še vedno presenetljivo visoka v številnih gospodarstvih, še zlasti zunaj Evrope in Severne Amerike. Tako je na primer v Panami in Kolumbiji, bolj verjetno, da posameznik pozna nekoga, ki je zaradi pandemije ustanovil podjetje, kot pa da je zaradi pandemije prenehal poslovati. To je na primer v nasprotju z Italijo, kjer je skoraj petkrat večja verjetnost, da posameznik pozna nekoga, ki je prenehal s poslovanjem zaradi pandemije, kot pa nekoga, ki ga je ustanovil. Podobno velja za Slovenijo.

Prof. dr. Miroslav Rebernik, vodja slovenskega dela raziskave, ugotavlja: »Tudi v Sloveniji je ta razlika izrazita, saj le 6,4 % ljudi v povprečju pozna nekoga, ki je ustanovil podjetje, a več kot četrtina nekoga (25,4 %), ki je zaradi pandemije prenehal s poslovanjem.« Vodja raziskave še pojasnjuje, da so bili podatki, tako v Sloveniji kot v svetu, pridobljeni v maju in juniju preteklega leta, ob koncu prvega vala epidemije, ko se je obetalo izboljšanje epidemiološke situacije ali pa posamezne države še niti niso bile močno prizadete.

Krepitev odnosa družbe do podjetništva

Slovenija se, podobno kot v preteklih letih, po vseh elementih družbenih vrednot o podjetništvu uvršča visoko nad evropsko povprečje. Delež odraslega prebivalstva, ki meni, da so uspešni podjetniki v družbi dobro sprejeti, spoštovani in uživajo velik ugled, znaša v Sloveniji več kot 85 %. Porasel  je tudi delež ljudi, ki menijo, da je podjetništvo dobra izbira kariere – s 63,5 % v letu 2019 na 68,67 % v letu 2020. V evropskem merilu se Slovenija skupaj s še štirimi državami uvršča nad evropsko povprečje.

Interakcija med kulturnimi in družbenimi normami ter ravnijo podjetništva je zapletena in večplastna. Mediji lahko vplivajo na družbo na veliko različnih načinov, medijska podpora pa je eden od pomembnih podpornih mehanizmov pri spreminjanju kulturnih in družbenih norm v smeri sprejemanja in podpore podjetništvu v družbi. Prof. dr. Polona Tominc navaja: »Veseli nas, da je tudi v letu 2020 odraslo prebivalstvo v Sloveniji zaznavalo veliko podporo podjetništvu v medijih. Kar 81,3 % ljudi je menilo, da je v medijih v Sloveniji pogosto mogoče zaslediti zgodbe o uspešnih novih podjetnikih. Tako je Slovenija tudi v letu 2020 v samem vrhu lestvice sodelujočih evropskih držav.«

Motivacija za podjetništvo se s starostjo spreminja

Motivacija za podjetniško udejstvovanje je kompleksen fenomen. Raziskava GEM razkriva, da se motivacija za podjetništvo razlikuje tudi med starostnimi skupinami zgodaj podjetniško aktivnih posameznikov. Pri najmlajših zgodnjih podjetnikih je najbolj izražen motiv preživetja, kar lahko odraža težave pri iskanju primerne službe za tiste z manj izkušnjami. S starostjo se pogostost tega motiva zmanjšuje, v starostnih skupinah od 45 let naprej pa povečuje, kar verjetno odraža riziko izgube službe in morebiti tudi v družbi še vedno prisotno starostno pristranskost. Nadaljevanje družinske tradicije postaja pomembnejše v starejših starostnih skupinah, zlasti v starosti od 45 do 54 let. Prof. dr. Barbara Bradač Hojnik zaključuje: »Zgodnje podjetnike v srednjih letih približno uravnoteženo spodbujajo k podjetniškemu udejstvovanju vsi štirje proučevani motivi, čeravno s starostjo narašča težnja po ustvarjanju premoženja oziroma povečevanju dohodka, želja po spreminjanju sveta pa upada.«

Vrzel med spoloma vse manjša

Dobra novica je ta, da se je tudi lani že tretje leto zapored povečala zgodnja podjetniška aktivnost žensk v Sloveniji. V letih od 2018 do 2020 se je povečala za skoraj 10 odstotnih točk, na 38,3 %, in tako prvič v opazovanem obdobju presegla evropsko povprečje (38,1 %). Ta rezultat je presenetljiv, saj kaže, da je padec ekonomske aktivnosti v času pandemije, ki je na trgu dela izraziteje prizadela ženske, posledično prispevala k intenzivnejšemu ustanavljanju podjetij s strani žensk. Primerjava Slovenije z evropskimi državami GEM glede zgodnje podjetniške aktivnosti med spoloma kaže, da se je v letu 2020 Slovenija uvrstila na 9. mesto med 18 proučevanimi državami. Največjo participacijo žensk v zgodnji podjetniški aktivnosti v letu 2020 sta sicer izkazovali Švica (47,21 %) in Nemčija (46,51 %), najmanjšo pa Italija (23,97 %) in Luksemburg (31,26 %). Prof. dr. Karin Širec izpostavlja: »Povečanje deleža žensk v zgodnji podjetniški aktivnosti ima za posledico ugodnejše primerjalno razmerje med spoloma. Na vsakih 10 podjetnikov je v Sloveniji 6,21 nastajajoče in nove podjetnice. Vrzel med spoloma se tako postopoma zmanjšuje in v lanskem letu je zgodnje podjetniška aktivnost žensk v najmlajši in najstarejši starostni skupini celo presegla zgodnjo podjetniško aktivnost moških.«

Postopni pozitivni premiki elementov slovenskega podjetniškega ekosistema

Podjetniki in podjetja vselej delujejo znotraj določenega konteksta, ki ga opredeljuje podjetniški ekosistem. Gre torej za dejavnike, ki posamično ali v kombinaciji vplivajo na to, kako težko ali kako enostavno je ustanoviti novo podjetje in ga uspešno voditi v ustaljeno podjetje. V vsaki državi ključne dejavnike podjetniškega ekosistema s pomočjo množice vprašanj oceni skupina vsaj 36 nacionalnih izvedencev. V primerjavi z letom 2019 se je izboljšalo sedem okvirnih pogojev za podjetništvo, primerjava z Evropo pa pokaže, da so na številnih področjih še možne izboljšave. V letu 2020 so izvedenci presojali tudi zgodnji vpliv in učinek pandemije za nova in rastoča podjetja. Doc. dr. Katja Crnogaj pojasnjuje: »Skupna povprečna ocena okvira, ki se nanaša na odziv podjetniškega sektorja na pandemijo, na lestvici od 1 – 10 znaša 6,73, kar pomeni, da so se po mnenju nacionalnih izvedencev nova in rastoča podjetja v Sloveniji  proaktivno odzvala na zaprtje zaradi pandemije covida-19 (sprejela so nove načine poslovanja, spodbujala delo od doma, prilagodila svoje izdelke in storitve, odkrila nove poslovne priložnosti ipd.). Ocena nas uvršča v zgornjo polovico lestvice vseh sodelujočih držav GEM in nad povprečje Evrope, kjer ocena znaša 6,46. Kljub proaktivnemu odzivu podjetniškega sektorja pa so pri zgodnjih ukrepih vladnih politik za zajezitev posledic pandemije na področju podjetništva zabeleženi slabši rezultati. Slovenski izvedenci so ta okvir ocenili s povprečno oceno 4,92, povprečje evropskih držav pa znaša 5,29.«

*   *   *   *   *

O Globalnem podjetniškem monitorju
Global Entrepreneurship Monitor (GEM) je največji in najbolj razvit raziskovalni program za podjetništvo na svetu. Leta 1999 sta ga skupaj začela Babson College in London Business School, Slovenija pa se je raziskavi priključila leta 2002. GEM je enkraten predvsem zato, ker v nasprotju z drugimi podatkovnimi bazami, ki merijo značilnosti manjših in novih podjetij, proučuje obnašanje posameznikov v procesu nastajanja in vodenja podjetja. Proučuje zgodnje faze podjetniške aktivnosti, ustaljena podjetja in dejavnike, ki vplivajo na rojevanje novih podjetij in išče odgovore na vprašanja, kako podjetna je Slovenija, kam se na področju podjetništva umeščamo v svetovnem merilu ter kako bi podjetništvo lahko pospešili.

Nosilec slovenskega dela raziskave je Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru, ki skupaj z raziskovalci nacionalnih timov drugih držav tudi aktivno soustvarja nadaljnji razvoj vsebine in metodologije raziskave. Slovenski raziskovalni tim sestavljajo prof. dr. Miroslav Rebernik (vodja), prof. dr. Polona Tominc, doc. dr. Katja Crnogaj, prof. dr. Karin Širec, prof. dr. Barbara Bradač Hojnik in mag. Matej Rus.

Globalni sponzor raziskave v letu 2020 je bil Babson College (ZDA). Slovenski del raziskave financira SPIRIT – Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS v okviru raziskovalnega programa P5-0023 ter Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru.

Podrobni rezultati raziskave so dostopni na spletnih straneh Inštituta za podjetništvo in management malih podjetij:http://ipmmp.um.si/ in na globalni spletni straniwww.gemconsortium.org, kjer najdete tudi rezultate raziskav podjetništva v preteklih letih, podatkovne baze in številne druge informacije o svetovni raziskavi.

Obenem s slovensko izdajo Globalnega podjetniškega monitorja 2020 je za mednarodno znanstveno in strokovno javnost izšel tudi obširen povzetek raziskave v angleškem jeziku.
​

​