Letošnje leto je za Univerzo v Mariboru posebno, jubilejno leto. Pred 50-imi leti je bila dne 18. septembra 1975 »ob zvoku fanfar v zboru uglednih gostov in domačinov slovesno razglašena druga slovenska univerza«. Z današnjo slovesnostjo pričenjamo sklop celoletnega praznovanja 50. obletnice ustanovitve Univerze v Mariboru.

V osebnem življenju posameznega človeka srečanje z »abrahamom« običajno predstavlja nekakšen ustvarjalni vrh, polno zrelost pred počasnim prehodom v starost. To pa ne velja, vsaj ne nujno, za obletnico institucij, še posebej ne glede prehoda v starost in še posebej ne za institucijo kot je Univerza v Mariboru, ki je, polna vitalnosti in smelih načrtov, usmerjena v prihodnost.

Z jasnim pogledom v prihodnost smo sprejeli strateške usmeritve. Zastavili smo ambiciozne, a realne cilje, z doseganjem katerih bomo pomembno nadgradili kakovost našega izobraževalnega in raziskovalnega dela ter prenosa znanja v okolje. Zastavljeni cilji za trajnostni razvoj univerze zasledujejo smeri razvoja bolonjske reforme s ciljem, da še bolj utrdi in zagotovi konkurenčno znanje na globalni ravni.

Trajnostnost postaja osrednja tema našega delovanja. Naše izobraževalne in raziskovalne dejavnosti so usmerjene v doseganje trajnostnih ciljev, kot so varovanje okolja, socialna vključenost in ekonomska odpornost. Kot univerza se zavedamo svoje odgovornosti pri oblikovanju bodočih generacij strokovnjakov, ki bodo s svojim znanjem in vrednotami ustvarjali bolj pravično in trajnostno družbo. Nadaljevali bomo z aktivnostmi, s katerimi bomo do konca desetletja uresničili zastavljene cilje in zagotovili končno izvedbo vseh načrtovanih projektov za zagotovitev ustrezne infrastrukture vsem članicam Univerze v Mariboru.

Zato je pomembno, da tudi v prihodnjih letih zagotovimo ustrezno kontinuiteto našega skupnega dela, ki bo temeljilo na že doseženem. Ob vzajemnih naporih, da bi ustvarili boljšo prihodnost, bo zlasti treba okrepiti medsebojno zaupanje, tako znotraj posameznih fakultetnih skupnosti kot tudi znotraj celotne univerze. Za vzor pri tem imamo lahko pionirje mariborskega visokega šolstva, ki so se nekdaj (kot »zaporožci«, kot so se sami poimenovali) pogumno in uspešno skupaj borili za tako imenovani »mariborski koncept višjega šolstva v takratnem reformiranem visokem šolstvu« oziroma za pravico do znanstveno-raziskovalnega dela, kar je omogočilo nadaljnji razvoj visokega šolstva v Mariboru.

Ob tem želim izpostaviti pomen sožitja med posameznikom in skupnostjo, kar predstavlja pomemben vidik poslanstva univerze. Beseda Univerza izhaja iz latinskega izraza »universitas magistrorum et scholarium«, kar v grobem pomeni »skupnost učiteljev in študentov«. Prav tako je tudi vsaka oseba, ki obiskuje univerzo, torej vsak študent in študentka, ki prestopi prag univerze in jo obiskuje nekaj let, sam po sebi univerzum. Vsak posameznik namreč tvori majhen delček vesolja ali univerzuma in v vsakem posamezniku biva celoten univerzum.

Na univerzi se torej srečata dva univerzuma: univerzum sveta in znanja in univerzum človeka; ne človeka na splošno, ki ne obstaja, ampak ravno tiste osebe, mladega človeka z njegovo zgodovino in njegovo osebnostjo, njegovimi sanjami ter intelektualnimi, moralnimi in drugimi lastnostmi. Izziv univerze je »povezati ti dve obzorji, svetovno in osebno, da se bosta lahko pogovarjali in bo iz tega pogovora izšla osebnostna rast samega študenta, ki se oblikuje, dozoreva v znanju in svobodi, v sposobnosti razmišljanja in delovanja, kritičnega in ustvarjalnega sodelovanja v družbenem in civilnem življenju, z lastno kulturno in strokovno kompetenco.

Univerza tako na nek način predstavlja privilegiran kraj srečevanja, ob nenehnem iskanju človeške harmonije ter trudu za graditev mostu med sedanjostjo in prihodnostjo, med potencialom in uresničitvijo, med izzivi in rešitvami. Naša odgovornost je, da ta most nenehno gradimo in utrjujemo, da bo vsak korak po njem varen, vzdržljiv in usmerjen v boljši svet.

Spoštovani,

vsako leto znova ob Rektorjevem dnevu izpostavljamo dosežke, uveljavitev in razvoj Univerze v Mariboru in sicer na način, da podelimo nagrade in priznanja tistim posameznikom, za katere smo v njihovem delu in dosežkih prepoznali pomemben prispevek za celotno akademsko skupnost. Vsem letošnjim nagrajencem in dobitnikom priznanj iskreno čestitam, ob čemer se zavedam, da je še mnogo drugih, ki s svojim delom doprinašajo k ugledu univerze, zato se jim prav tako zahvaljujem. Podeljena nagrada naj bo vzpodbuda, v zavedanju, da se je za znanje potrebno potruditi. Zaslužena priznanja za vaš dragoceni prispevek naj vas navdihujejo na nadaljnji poti, vse nas pa vzpodbujajo k temu, da še naprej krepimo zavezanost humanizmu, svobodi, solidarnosti in enakosti kot osnovnim vrednotam, ki uokvirjajo in pogojujejo naše delo.

Predvsem pa naj nikoli ne usahne naš notranji zagon za iskanje resnice, odgovorov in znanja, kar pomembno doprinaša k samouresničevanju človeka posameznika, njegovi etični drži in s tem boljši družbi kot celoti.

Hvala.

Zdravko Kačič