Vabljeni, da preberete govor prof. dr. Zdravka Kačiča ob Rektorjevem dnevu 2022.

Spoštovane nagrajenke in nagrajenci, drage sodelavke in sodelavci, drage študentke in študenti Univerze v Mariboru!

 V zadnjih dveh letih nas je pandemija bolezni Covid-19, s katero se srečujemo globalno, skoraj povsem ohromila, in pravzaprav ni nikogar več, ki se ga ta posebna svetovna situacija ne bi na nek način dotaknila.

Na Univerzi v Mariboru smo se vsi odzvali hitro, premišljeno in odgovorno, za kar se vsem skupaj še enkrat iskreno zahvaljujem. Z doslednim upoštevanjem navodil smo dokazali, da se zavedamo resnosti razmer, v katerih smo se znašli. S skupnimi močmi in trudom vseh zaposlenih smo uspeli doseči, da smo lahko imeli univerze odprte, da je vse očiščeno in razkuženo, da potekata tako pedagoški, kot raziskovalni proces, da se vsi trudimo za nadomeščanje obolelih. Dokazali smo, da smo odgovorni.

V tem času se je več kot v preteklosti govorilo, slišalo in bralo tudi o znanosti. Vendar žal ne največ o pravi eksaktni znanosti, temveč je namesto tega, kot je kemičarka dr. Saša Novak zapisala v članku »Znanost (naj) se predstavi« (MQ revija št. 62, novembra 2021), doma v Sloveniji in po svetu postalo bolj popularno tako imenovano ljubiteljsko ali domače raziskovanje, katerega dognanja in ugotovitve se skušajo postaviti ob bok znanstvenemu raziskovanju, čeprav ne vsebujejo pravega kritičnega razmisleka, so ne le brez prave vrednosti in so celo lahko tudi zelo škodljive. Znanost je s svojo eksaktnostjo težje razumljiva nasproti preprostim trditvam teorij zarot. Je večinoma tudi negotova in se ne pretvarja, da ji je vse jasno, saj stalno popravlja in dopolnjuje svoje lastne izsledke in vedno dopušča, da ugotovitve niso dokončne. In vsak znanstvenik, ki je nekaj vreden, bo z lahkoto citiral Sokrata, da je modrost v tem, da veš, da ničesar ne veš. Ljudje, ki ne razumejo znanosti, takšno držo »predstavljajo kot njeno napako in kot močan argument, zakaj znanosti ne gre zaupati … Dvom o dobronamernosti in verodostojnosti znanosti je posledica nerazumevanja, kako znanost deluje in kaj prinaša. To se je še posebej pokazalo v času pandemije, ki je družbe po celem svetu pripeljala do razkola med pripadniki in nasprotniki znanstvenih dosežkov«.

Da bi bolje razumeli dano situacijo, bi se morali podučiti tudi o preteklih pandemijah, njihovih vzrokih in posledicah.

Nerazumevanje znanja in znanosti se namreč ne dogaja prvič v zgodovini. Znani angleški etolog, evolucijski biolog in pisatelj znanstvene literature, univerzitetni profesor Richard Dawkins, je ob koncu 20. stoletja v enem od svojih predavanj za BBC (Izbrana dela »Znanost v duši« 2018) med drugim dejal, da bi dvajseto stoletje lahko bilo zlato stoletje znanosti: doba Einsteina, Hawkinga in relativnosti; Plancka, Heisenberga in kvantne teorije, Watsona, Cricka, Sangerja in molekularne biologije; Fleminga, Floryja in penicilina; pristankov na Luni, idr. Pričakoval je, da bo znanost postala že povsem sprejet del naše družbe, vendar nerad ugotavlja, da se ti upi niso uresničili, da znanost celo sproža več sovraštva kot kdaj koli in da se proda več knjig o astrologiji kot o astronomiji. Poudaril je, da je »prevlada psevdoznanosti in slabe znanstvene fantastike resnična grožnja naši legitimni želji po odkrivanju čudes sveta«.

Vendar glede pomena znanosti, kljub takšnim trditvam, ne želi biti pesimist za prihodnost. Trdi, da je znanost ena najmoralnejših in najbolj poštenih dejavnosti, kar jih je in pri tem pove: »Ko ne bi bilo tako vestne predanosti poštenosti pri podajanju dokazov, bi se znanost sesula«. Opornike za optimizem išče v dejstvu, da je v znanosti bilo vedno prisotno sodelovanje in da je razen nekaterih izjem »veliko več takšnih, ki poosebljajo kolegialnost, sodelovanje duha in vzajemno spoštovanje«. Te vrednote niso le vrednote tistih znanstvenikov, ki se zavedajo, da se znanost ni začela z njimi in da »stojijo na ramenih velikanov«, temveč so to vrednote celotnega civiliziranega človeštva.

Kljub težavnim razmeram in sedaj že dveletnemu boju s širjenjem nalezljive bolezni je pomembno, da ostajamo pozitivni in zremo v prihodnost z optimizmom ter trenutne razmere vidimo tudi kot razvojno priložnost. Odgovornost univerze je, da s svojo dejavnostjo in poslanstvom naslavlja paleto družbenih potreb sedanjosti in prihodnosti.

Na Univerzi v Mariboru smo v preteklem letu izvedli obsežne postopke ponovne akreditacije, prav tako pa smo v letu 2020 sprejeli Strategijo Univerze v Mariboru za obdobje 2021 do 2030. To je ključen dokument, v katerem so definirani strateški cilji in začrtana pot razvoja univerze na naslednjih ključnih področjih:

– Organizacija in povezljivost univerze. Na tem področju izpostavljam predvsem razvoj novih znanstvenih in študijskih področij s potencialom za nadaljnji razvoj univerze ter prizadevanja za stabilno sistemsko financiranje univerze.

– Izobraževalne dejavnosti, kjer izpostavljam strateška cilja dolgoročen razvoj študijskih programov in družbeno odgovorno načrtovanje vpisa ter uveljavitev sistema vseživljenjskega učenja, ki bo odprt, fleksibilen, prilagojen individualnim učnim ciljem, posameznikovim potrebam in interesom.

– Znanstveni in umetniški dejavnosti. Tu želim izpostaviti cilja doseganje znanstvene in umetniške odličnosti na vseh področjih delovanja raziskovalnih in umetniških skupin UM, upoštevajoč načela Leidenskega manifesta ter vzpostavitev Tehnološko-inovacijskega centra UM (INNOVUM) za učinkovito osrednjo infrastrukturno podporo znanstvenoraziskovalnim in inovacijskim procesom ter tehnološkemu prenosu znanja v okolje, ki bo zagotovil boljše pogoje za delo na Univerzi v Mariboru.

– Spodbudnega delovnega okolja, kjer izpostavljam spodbujanje interdisciplinarnega sodelovanja in povezovanja med pedagoškim, raziskovalnim in strokovnim osebjem ter okrepitev dobrih medosebnih odnosov, kulture dialoga, spoštovanja osebnih okoliščin in medgeneracijske povezanosti ter zagotavljanje primernega ravnotežja med delom in osebnim življenjem, krepitev zdravja, socialne varnosti in stabilnosti zaposlovanja.

– Študenti. Kot pomembna izpostavljam cilja partnerskega sodelovanja študentov pri upravljanju in razvoju univerze ter aktivno vključevanje študentov v znanstvenoraziskovalno in umetniško dejavnost ter zagotavljanje praktičnega usposabljanja, ki temelji na sodelovanju z gospodarstvom.

– Internacionalizacija. Na tem področju izpostavljam strateška cilja aktivno sooblikovanje evropskega in svetovnega visokošolskega in raziskovalnega prostora ter spodbujanje mednarodne mobilnosti zaposlenih in študentov.

– Kakovost, kjer smo kot temelj določili izvajanje in nadgrajevanje sistema notranjega institucionalnega spremljanja in zagotavljanja kakovosti, ki bo podpiral doseganje strateških razvojnih prioritet ter zagotavljanje uspešnosti nacionalnih in programskih akreditacij in izvajanje mednarodnih evalvacij.

– Na področju vpetosti univerze v okolje izpostavljam strateška cilja tvorno sooblikovanje inovacijskega ekosistema kohezijske regije Vzhodna Slovenija skladno s strategijo razvoja Slovenije 2030 in razvoj osrednjega regijskega digitalnega inovacijskega središča.

– Prostorski razvoj, kjer imamo smele načrte na področju novogradnje in celostne prenove objektov Univerze v Mariboru ter prostorske integracije raziskovalno razvojne infrastrukture UM v lokalna okolja za potrebe razvoja gospodarstva (platforma INNOVUM).

– Na področju informacijske podpore dejavnosti univerze izpostavljam cilja kakovostna informacijska podpora procesom in dejavnostim UM ter digitalna optimizacija za celovito informacijsko podporo temeljnim, podpornim in vodstvenim procesom in dejavnostim univerze.

Ob vse hitrejšem tehnološkem razvoju in izkazanem zaostajanju družbenega razvoja na področju družboslovja, humanistike in umetnosti je skladno z naslavljanjem potreb družbe 5.0 v prihodnjem obdobju nujno nameniti večji poudarek družboslovju, humanistiki in umetnosti, kar je skladno tudi z usmeritvami predloga Resolucije o Nacionalnem programu visokega šolstva 2021−2030. Univerza v Mariboru bo v naslednjem desetletju delovala po principih usmeritve Družba 5.0 ter s tem podpirala tehnološko humanistični napredek. Pri tem bo pri doseganju strateških ciljev na področju izobraževanja spodbujala interdisciplinarno povezovanje in iz tega izhajajoče nove interdisciplinarne študijske programe.

Prav tako je, predvsem zaradi vse hitrejšega tehnološkega razvoja družbe in z njim povezanega njenega hitrega spreminjanja, vse pomembnejši tudi vidik vseživljenjskega učenja. Z razvojem koncepta mikrodokazil in mikrokvalifikacij bomo lahko na univerzi v prihodnje v mnogo večji meri naslavljali potrebe gospodarstva in družbenega okolja, s čimer bomo uresničevali cilje strategije na področju izobraževanja in hkrati sledili tudi ključnemu strateškemu cilju na področju sodelovanja z okoljem, ter tako prispevali k povečani odzivnosti, prožnosti in privlačnosti visokošolskega sistema glede na potrebe gospodarstva. S tem bomo prav tako naslovili vse večje potrebe po novih kompetencah: digitalnih, zelenih, interdisciplinarnih na področju tehnike, STEAM, mehkih veščin itd. V okviru teh aktivnosti bomo nadalje razvijali tudi nove načine poučevanja: interaktivno, na raziskovalnem delu temelječe in na študente osredotočeno, individualne učne poti, sprotno preverjanje znanja in povratne informacije, učna analitika; vse navedeno bo olajšalo izobraževanje tudi za nestandardne udeležence izobraževanj na univerzah. Prav tako bomo omogočili tudi digitalno certificiranje preko digitalnih potrdil, ki omogočajo lažje shranjevanje, prenašanje in priznavanje osvojenih znanj in kompetenc.

S predsedovanjem Podonavski rektorski konferenci in sodelovanjem v iniciativi evropskih univerzitetnih mrež v okviru projekta Athena sodelujemo na Univerzi v Mariboru pri aktivnem sooblikovanju skupnega evropskega visokošolskega prostora v okviru bolonjske reforme, ki bo v tretjem desetletju usmerjena v institucionalizacijo skupnega evropskega visokošolskega prostora in nadaljnje poenotenje standardov delovanja evropskih univerz. Pri tem želim izpostaviti nekatere pomembne cilje projekta Athena, kot so: vzpostavitev federacije srednje velikih visokošolskih institucij, partneric projekta Athena; oblikovanje celostnega, vključujočega pogleda na skupno izobraževanje in raziskovanje; razvoj inovativnih spletnih in kombiniranih pristopov učenju; vzpostavitev brezpapirnega upravljanja, podprtega s tehnologijami verig podatkovnih blokov in ob upoštevanju trenutnih iniciativ EU, kot sta program Erasmus brez papirja in evropska študentska izkaznica; povečanje medsebojne povezanosti v Evropi in tujini ter razvoj obsežnega sodelovanja z industrijo; vzpostavitev skupne infrastrukture.

Univerzo v Mariboru opredeljujemo kot raziskovalno univerzo in v svoji viziji kot univerzo, ki bo globalno prepoznaven inovacijski ekosistem. Oba cilja na univerzi naslavljamo s pospešenim vlaganjem v zagotavljanje potrebne prostorske infrastrukture, v vrhunsko raziskovalno opremo velikih vrednosti, pridobivanjem najkakovostnejših evropskih raziskovalnih projektov in še uspešnejšim vključevanjem v skupni evropski raziskovalni prostor. S projektom RIUM, ki ga intenzivno izvajamo v zadnjih dveh letih, izvajamo na Univerzi v Mariboru vlaganja v vrhunsko raziskovalno opremo velikih vrednosti.

Doslej je bil v okviru 29 javnih razpisov izveden nakup oziroma je bilo oddano javno naročilo za 51 sklopov raziskovalne opreme v skupni vrednosti 16,76 milijona EUR. Zaposlili smo 14 novih sodelavcev, od tega 9 raziskovalcev in 5 tehničnih in strokovnih sodelavcev. V letu 2022 bo izveden nakup še preostalih 64 sklopov raziskovalne opreme v skupni vrednosti 11,12 milijona EUR, načrtovane so tudi še 3 nove zaposlitve raziskovalcev in tehničnih sodelavcev. S projektom RIUM uvajamo na Univerzi v Mariboru tudi načela odprtega dostopa do javne raziskovalne infrastrukture, ki bodo bistveno prispevala k preoblikovanju načina sodelovanja tako med raziskovalci znotraj univerze kot tudi zunanjimi partnerji.

Na Univerzi v Mariboru načrtujemo v okviru strateškega cilja novogradnje in celostne prenove objektov Univerze v Mariboru investicije v obnovo objektov in novogradnje za skupaj 22 investicijskih projektov za naslednje članice in druge članice UM: Filozofsko fakulteto, Fakulteto za naravoslovje in matematiko, Pedagoško fakulteto, Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Fakulteto za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo, Fakulteto za energetiko, Fakulteto za strojništvo, Fakulteto za turizem, Fakulteta za logistiko, Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede, Medicinsko fakulteto, Fakulteto za zdravstvene vede, Fakulteto za varnostne vede, Študentske domove in Univerzitetno knjižnico Maribor, veliko večino v okviru projekta INNOVUM. Pri tem so bile že izvedene investicije v energetsko obnovo Fakultete za organizacijske vede, v zaključni fazi pa je izgradnja knjižnice Fakultete za zdravstvene vede. S temi aktivnostmi naslavljamo strateške cilje univerze na področju prostorskega razvoja.

V okviru projekta INNOVUM načrtujemo tudi izvedbo podpornega okolja, ki bo pomembno povečalo kakovost sodelovanja z okoljem in preko razvoja kolokacijskih centrov v različnih krajih kohezijske regije Vzhodna Slovenija omogočilo tudi učinkovit prenos znanja v celotni kohezijski regiji Vzhodna Slovenija. Z razvojem podpornega okolja v okviru projekta INNOVUM naslavljamo strateški cilj vpetosti univerze v okolje, hkrati pa podajamo tudi rešitev sistema prenosa znanja za širši slovenski prostor.

Z imenovanjem delovne skupine Za zeleno prihodnost, ki bo, v okviru svojega dela na področju trajnostnega razvoja naše univerze, v prvem koraku izvedla vrednotenje ogljičnega odtisa Univerze v Mariboru, se na univerzi pridružujemo prizadevanjem za uresničitev zastavljenega cilja Evropske unije, da postane Evropa do leta 2050 prvi podnebno nevtralni kontinent. Pri teh prizadevanjih bomo na Univerzi v Mariboru sodelovali tudi s širšim okoljem.

Za uspešen razvoj slovenskih univerz pa je nujno potrebno zagotoviti celovite zakonske rešitve, ki bodo določile enovito financiranje javne službe na področju visokega šolstva. Prvi korak na tej poti predstavlja nov Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki med drugim prinaša stabilno financiranje raziskovalne dejavnosti ter tudi za univerze določa ustanoviteljske obveznosti. Za ureditev enovitega financiranja javne službe na področju visokega šolstva pa bo nujno ustrezno spremeniti tudi določila Zakona o visokem šolstvu in tako univerzam v okviru pavšalnega (lump sum) financiranja zagotoviti pasovno financiranje izobraževalne in pasovno financiranje raziskovalne oziroma umetniške dejavnosti. Univerza v Mariboru je aktivno vključena v oblikovanje zakonskih rešitev in pripravo strategij na področju raziskovanja in visokošolskega izobraževanja ter s tem izpolnjuje cilje svoje strategije na področju organizacije in povezljivosti univerze.

Potencial znanosti in visokega šolstva kot pozitivnega dejavnika sprememb in družbene preobrazbe bo v prihodnje zmeraj pomembnejši. Dogajanja v zadnjih dveh letih pa so pokazala, da ni vedno prepoznan in samoumeven. Želimo si in trudimo se za oživitev družbenega zaupanja v znanje in znanost. Znanje ima namreč veliko moč, razširi dojemanje sveta in poglobi razumevanje vzrokov.

Vsaka družba pa od znanstvenikov upravičeno pričakuje upoštevanje dejstev ali resnice, osebno integriteto, ki pomeni verodostojnost, med drugim verodostojnost do postavk stroke. Odločilna etična motivacija je zaupanje v danosti ali resnico. Zato je samo delo tudi edina prava nagrada za vložene napore. Gre za notranjo, skrivnostno motivacijo. Preizkusni kamen znanstvenikove etike je že zavest o nujnosti nenehnega usposabljanja in prizadevanja, da si pridobi verodostojnost v znanstvenih krogih in pri učencih.

Danes želim posebej izpostaviti nagrajenke in nagrajence ter se vam zahvaliti za ves vložen trud in delo, s katerim razvijate svojo osebnost in hkrati doprinašate k boljši družbi kot celoti. Vsi zgoraj zapisani cilji in uspehi UM so rezultat našega skupnega dela in prizadevanj. Ob prejetih nagradah in priznanjih vam iskreno čestitam. Podeljena nagrada naj bo vzpodbuda, v zavedanju, da se je za znanje potrebno potruditi. Zaslužena priznanja za vaš dragoceni prispevek naj vas navdihujejo na nadaljnji poti, vse nas pa vzpodbujajo k temu, da še naprej krepimo zavezanost humanizmu, svobodi, solidarnosti in enakosti kot osnovnim vrednotam, ki uokvirjajo in pogojujejo naše delo.

Predvsem pa naj nikoli ne usahne naš notranji zagon za iskanje resnice, odgovorov in znanja, kar pomembno doprinaša k samouresničevanju človeka posameznika, njegovi etični drži in s tem boljši družbi kot celoti.