V teh dneh po vsej Sloveniji potekajo Dnevi evropske kulturne dediščine, ki že 34. leto obeležujejo bogastvo evropskih kultur. Letos so posvečeni dediščini kulturnih poti, mreženja in povezav.

Od leta 1987 Svet Evrope podeljuje certifikat Kulturne poti Sveta Evrope mrežam medkulturnega sodelovanja, ki spodbujajo vrednote medsebojnega razumevanja, kulturne raznolikosti, človekovih pravic, demokracije in potovanja čez meje. Program v Sloveniji vodi Ministrstvo za kulturo RS.

Izmed 48 Kulturnih poti Sveta Evrope jih trenutno 13 predstavlja Slovenijo. V Sloveniji je članica Akademske mreže Kulturnih poti Sveta Evrope Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru, ki svoje poslanstvo izpolnjuje v pomoči potem pri povezovanju in iskanju dolgoročnih rešitev trajnostnega združevanja kulture in turizma. V ta namen je fakulteta 10. 10. 2024 organizirala vseslovensko srečanje Kulturnih poti Sveta Evrope, ki je vključevalo tudi okroglo mizo »Kulturne poti Sveta Evrope – Povezovanje v imenu miru in medkulturnega sodelovanja.«

Na okrogli mizi sta ob predstavnici Ministrstva za kulturo RS, Ireni Marš, sodelovali še predstavnici dveh Kulturnih poti Sveta Evrope, ki sta koordinirani iz naše države: mag. Lidija Pliberšek iz Poti pokopališč, ki združuje evropsko pomembna pokopališča, in dr. Andreja Rihter iz Poti pisateljic, ki ozavešča o vlogi žensk v evropskem literarnem opusu. Četrti sodelujoči je bil dr. Edvard Kovač, predstavnik Velike kulturne poti sv. Martina, prve slovenske poti, ki je pridobila certifikat Kulturne poti Sveta Evrope.

Izr. prof. dr. Maja Turnšek, moderatorka in predstavnica Akademske mreže Kulturnih poti Sveta Evrope, je o povezavi med turizmom, kulturo in miru dejala: »Vojne prestavljajo meje čez ljudi, turizem pa ljudi čez meje. Dolgo je kot neizpodbitna resnica veljalo, da turizem kot spoznavanje drugih kultur pomeni omogočanje miru – prav slednje je osrednja ideja Kulturnih poti Sveta Evrope. Vendar je pri tem pomembna skrita predpostavka: turizem je sila miru in spoštovanja kultur, ko domačini in turisti sodelujejo in domačini ne vidijo v turizmu tekmeca za domače resurse. Trajnostno upravljanje s turizmom je tako nujen pogoj za nadaljevanje mirovniškega poslanstva turizma.«

Irena Marš iz Ministrstva za kulturo RS je povedala, da so se v svojih izkušnjah predvsem s čezmejnim in transnacionalnim sodelovanjem ter projektnim poslovodenjem glavnega programa Evropske kohezijske politike na področju kulture v zadnjih desetih letih srečali s postopnim, ampak odkritim razumevanjem Evropske unije, da je kultura predvsem nova panoga povsem konkurenčna znanosti in gospodarstvu, koncept kulturnih poti pa je hvaležen presek kulturno kreativnega sektorja, trajnostnega turizma, izobraževanja in internacionalizacije. »Ker nam same kulturne poti certificirane s strani SE nudijo še dodatno jamstvo v kakovosti smo koncept kulturnih poti na Ministrstvu za kulturo v polni meri vključili v strateške in programske dokumente nove finančne perspektive Evropske unije, in sicer kot nadvse uporaben odziv na zeleni in digitalni prehod ter kot dober instrument k zagotavljanju trajnosti.«

Mag. Lidija Pliberšek, direktorica Združenja evropsko pomembnih pokopališč, je govorila o pomembnosti pokopališč pri grajenju miru. Osrednjo vlogo pri tem imajo seveda vojaška pokopališča z opominjanjem na tragičnost, strahote in trpljenja vojn. A tudi sicer pokopališča opominjajo na enakost v smrti in s tem spoštovanje različnosti. Kulturna pot evropsko pomembnih pokopališč pa igra pri tem tudi aktivno vlogo. Primer je aktivacija združenja pri ohranjanju dediščine pokopališča grške diaspore v Turčiji, ki je bilo obsojeno na odstranitev, saj leži v komercialno interesantnem delu mesta Istanbul. Po pridobitvi certifikata Kulturne poti Sveta Evrope Poti pokopališč so bili ti načrti ustavljeni in dediščina ohranjena.

Dr. Andreja Rihter, predstavnica Poti pisateljic, ki združuje literarno dediščino 14 pisateljic iz sedmih držav, je kot osrednjo vrednoto Sveta Evrope ob grajenju miru izpostavila boj za človekove pravice. »Evropa nima ene dediščine ali ene kulture, temveč združuje različne kulture in opominjanje na pomembnost in enakopravnost te različnosti je osrednje poslanstvo Kulturnih poti Sveta Evrope.« Pozvala je, da z zadnjimi pretresi v Evropi vse bolj potrebujemo razumevanje kulturnih poti ne kot zgolj instrument ekonomskega razvoja turizma, temveč kot instrument grajenja demokracije in človekovih pravic.

Dr. Edvard Kovač, predstavnik Kulturne poti sv. Martina, ki jo v Sloveniji s svojim entuziazmom vodijo prostovoljci društva Evropski kulturni center sv. Martin Tourski, kot osrednjo vrednoto Kulturnih poti sveta Evrope vidi v vzajemni delitvi, v vrednotah solidarnosti in medsebojnem sodelovanju. Slednje vključuje iskreno gostoljubnost, kot nam je Slovencem vrednota – člani iz Francije so navdušeni, kako prijazno so jih v Prekmurju pozdravili in sprejeli medse navadni ljudje. »Niso znali besede skupnega jezika, a so se vse sporazumeli!«

Srečanje tega dne je bilo namenjeno tudi pogovoru o znanju in kompetencah, ki jih potrebujejo kulturne in tematske poti v Sloveniji. Dr. Marjetka Rangus, dekanica Fakultete za turizem Univerze v Mariboru, je v okviru projekta »NOO pilotnega projekta Prožne oblike izobraževanja: zeleni prehod in turizem 5.0« moderirala razpravo o tem, kaj in kako naj univerze v prihodnje poučujejo, da bodo bolj odzivne na potrebe kulturnih in tematskih poti v Sloveniji. Tjaša Alegro iz Fakultete za turizem je izvedla kratko izobraževanje o VR tehnologiji pri interpretaciji kulturne dediščine.