Univerza v Mariboru s slovesnostjo ob rektorjevem dnevu otvorila praznovanje 50-letnice ustanovitve
Na tradicionalni slovesnosti so podelili 64 nagrad in priznanj tistim, ki so s svojim delom, izrednimi uspehi, dosežki in zaslugami pomembno prispevali k uveljavitvi in razvoju Univerze v Mariboru.
Univerza v Mariboru je z današnjo slovesnostjo ob rektorjevem dnevu pričela s praznovanjem jubilejnega leta, v katerem obeležuje 50-letnico ustanovitve. Praznovanju, ki bo potekalo vse leto, se bodo priključile vse članice univerze s svojimi dogodki. Rektorjev dan je dan zahvale za dosežke, ki so gonilo obstoja. Je pa tudi dan spoznanja, da je med nami mnogo takšnih, ki jim ni vseeno za jutri in vedo, da se je vredno truditi po svojih najboljših močeh.
»Trajnostnost postaja osrednja tema našega delovanja. Naše izobraževalne in raziskovalne dejavnosti so usmerjene v doseganje trajnostnih ciljev, kot so varovanje okolja, socialna vključenost in ekonomska odpornost. Kot univerza se zavedamo svoje odgovornosti pri oblikovanju bodočih generacij strokovnjakov, ki bodo s svojim znanjem in vrednotami ustvarjali bolj pravično in trajnostno družbo. Nadaljevali bomo z aktivnostmi, s katerimi bomo do konca desetletja uresničili zastavljene cilje in zagotovili končno izvedbo vseh načrtovanih projektov za zagotovitev ustrezne infrastrukture vsem članicam Univerze v Mariboru«.prof. dr. Zdravko Kačič, rektor UM
Perlachovo priznanje za študijsko leto 2023/2024
se podeljuje za raziskovalno, umetniško, strokovno in razvojno dejavnost skupin študentov.
Kevin Laufer in Karina Medved
z Medicinske fakultete za znanstvenoraziskovalne dosežke na področju biotehničnih, zdravstvenih in medicinskih ved
Nuša Lukinovič in Eva Pavla Jarc
z Medicinske fakultete za znanstvenoraziskovalne dosežke na področju biotehničnih, zdravstvenih in medicinskih ved
Andrej Karo, Raffaela Döring, Larisa Sreš in Lea Arnejčič
s Pedagoške fakultete za kulturno-umetniške dosežke
Patricija Glavica, Vita Višič in Andrej Stanišić
s Pravne fakultete za uspehe na tekmovanjih in natečajih ter druge dosežke
Perlachovo nagrado za študijsko leto 2023/2024
za raziskovalno in umetniško delo študentov posameznikov prejmejo:
Uroš Barać s Fakultete za naravoslovje in matematiko za raziskovalno delo na področju naravoslovnih in matematičnih ved
Neva Merčnik s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede za raziskovalno delo na področju biotehniških, zdravstvenih in medicinskih ved
David Pekica z Medicinske fakultete za raziskovalno delo na področju biotehniških, zdravstvenih in medicinskih ved
Špela Metličar s Fakultete za zdravstvene vede za raziskovalno delo na področju biotehniških, zdravstvenih in medicinskih ved
Nejc Vovk s Fakultete za strojništvo za raziskovalno delo na področju tehniških ved
Vid Mežek s Pedagoške fakultete za raziskovalno delo za področje umetnosti
Rektorjevo nagrado
za najboljše študijske uspehe študentov Univerze v Mariboru v svoji vpisni generaciji na podlagi predlogov matičnih fakultet, prejmejo:
Tjaša Turk z Ekonomsko-poslovne fakultete
Eva Bahčič s Fakultete za energetiko
Jaka Rober s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
Ana Lampret s Filozofske fakultete
Jan Gimpelj s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo
Anja Preložnik Golob s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede
Valentina Vavdi s Fakultete za logistiko
Juš Polanšek s Fakultete za naravoslovje in matematiko
Patricija Glavica s Pravne fakultete
Klemen Mihalič s Fakultete za organizacijske vede
Jaka Baš s Fakultete za strojništvo
Tarik Džinić s Fakultete za turizem
Živa Drobnič Kvartuč s Fakultete za varnostne vede
Špela Kebrič s Fakultete za zdravstvene vede
Rok Arh z Medicinske fakultete
Špela Osrajnik s Pedagoške fakultete
Matjaž Hozjan s Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo
Priznanje Univerze v Mariboru za strokovno delo
za izjemne uspehe, dosežke in zasluge prejmejo:
Jasmina Grahornik z Ekonomsko-poslovne fakultete
Danila Levart s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo
Tatjana Šeško s Fakultete za logistiko
Vesna Ćorić s Fakultete za organizacijske vede
Janja Lupšina s Fakultete za turizem
Irena Žižek z Univerzitetne knjižnice Maribor
Nagrado Univerze v Mariboru za strokovno delo
za izjemne uspehe, dosežke in zasluge prejmejo:
mag. Sanja Kocijan z Ekonomsko-poslovne fakultete
Vladimira Kožuh Ledinek s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
Urška Mihelin s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo
Petra Gorjanc s Fakultete za organizacijske vede
mag. Jelka Rakun z Medicinske fakultete
Jasmina Klojčnik s Pravne fakultete
Priznanje Univerze v Mariboru za znanstvenoraziskovalno, umetniško in izobraževalno delo
za izjemne uspehe, dosežke in zasluge prejmejo:
doc. dr. Maja Rožman z Ekonomsko-poslovne fakultete
Maja Rožman se posveča področju Kvantitativne metode v poslovnih vedah. Uspešno deluje v različnih družbenih ekosistemih: na univerzitetnem, znanstveno-raziskovalnem področju in je članica Inštituta za operacijske raziskave, ki deluje v okviru raziskovalno-izobraževalnega centra Ekonomsko-poslovne fakultet. Aktivna je na področju raziskovanja, objave rezultatov svojega znanstvenega raziskovanja in razširjanja rezultatov na mednarodnih konferencah.
izr. prof. dr. Božidar Potočnik s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
Božidar Potočnik je visokošolski učitelj, predavatelj učnih enot s področja operacijskih sistemov, napredne obdelave slik ter računalniškega vida in razpoznavanja vzorcev na študijskih programih Računalništvo in informacijske tehnologije. S svojim strokovnim, pogosto tudi vizionarskim delom, je pripomogel k razvoju in kakovosti študijskih programov, reševanju tekoče problematike ter hkrati uvajal nove prakse, ki so pripomogle k izboljšanju študijskega procesa.
doc. dr. Tibor Rutar s Filozofske fakultete
Tibor Rutar izkazuje vrsto izjemnih znanstvenoraziskovalnih dosežkov v svetovnem merilu, vključno z objavo znanstvenega članka v reviji, ki sodi v zgornjih 5 % na svojem področju, in dveh samostojnih monografij pri založbi Routledge, ki izkazujejo visoko mednarodno odmevnost v ameriškem znanstvenem in strokovnem okolju. Zaradi teh in drugih izjemnih dosežkov je doc. dr. Rutar po vrsti kriterijev sistema Sicris kvantitativno uvrščen na l. mesto na področju slovenske sociologije in na vrh celotnega slovenskega družboslovja.
prof. dr. Mojca Škerget s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo
Mojca Škerget zelo uspešno deluje na področju kemijskega inženirstva tako v slovenskem, kot mednarodnem okolju. Uspešno sodeluje z industrijo na področju razgradnje plastičnih mas in lignoceluloznih odpadkov v okviru industrijskih projektov. Je nosilka večih predmetov na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo in uspešno posreduje svoje znanje in ideje študentom in mlajšim kolegom kot mentorica.
doc. dr. Jasmina Žnidaršič s Fakultete za organizacijske vede
Jasmina Žnidaršič se raziskovalno ukvarja s problematiko usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja zaposlenih na področju kadrovskega managementa. Njeno raziskovalno uspešnost dokazuje vrsta objav v uglednih revijah, indeksiranih v priznanih bibliografskih bazah. V preteklosti je sodelovala pri različnih projektih v gospodarstvu. Njeno uspešno pedagoško delo se kaže v vrsti zaključenih (so)mentorstvih na vseh stopnjah študija.
izr. prof. dr. Jožef Predan s Fakultete za strojništvo
Jožef Predan znanstvenoraziskovalno deluje v Laboratoriju za strojne elemente in konstrukcije. Ukvarja se s preučevanjem vpliva napak v nehomogenih materialih na lomnomehanski odziv s pomočjo numeričnih simulacij in eksperimentalnega preizkušanja. Uspešno raziskovalno sodeluje tudi s projektno skupino pod vodstvom prof. dr. Otmarja Koletnika na Erich Schmid Institute of Material Science avstrijske akademije za znanost v Leobnu.
izr. prof. dr. Rok Hacin s Fakultete za varnostne vede
Rok Hacin je ugleden in mednarodno prepoznan strokovnjak s področja kriminologije. Redno se udeležuje nacionalnih in mednarodnih konferenc, kjer je poznan kot odličen razpravljavec širokega spektra kriminoloških tem. Objavil je več kot trideset izvirnih znanstvenih člankov, ki so objavljeni v najuglednejših mednarodnih znanstvenih revijah s področja kriminologije in penologije.
prof. dr. Suzana Kraljić s Pravne fakultete
Suzana Kraljić posebno pozornost pri svojem delu, tako znanstvenem, pedagoškem, kakor tudi strokovnem, usmerja na področje družinskega (še posebej otroškega), dednega in medicinskega prava. Na teh področjih je uveljavljena in prepoznavna tako v Sloveniji, kakor tudi v tujini, kar izhaja iz njene bogate osebne bibliografije. Kot vabljena predavateljica je redno vključena v različna strokovna usposabljanja za kadre na različnih delovnih področjih.
Nagrado Univerze v Mariboru za znanstvenoraziskovalno, umetniško in izobraževalno delo
za vrhunske uspehe, dosežke in zasluge prejmejo:
prof. dr. Karin Širec z Ekonomsko-poslovne fakultete
Karin Širec je predstojnica Katedre za podjetništvo in ekonomiko poslovanja. Kot slovenska predstavnica mednarodne raziskovalne skupine Diana se posveča ženskemu podjetništvu in je članica raziskovalnega programa Podjetništvo za inovativno družbo. Kot avtorica je podpisana pod številnimi znanstvenimi in strokovnimi članki in je soavtorica več knjig, ki posegajo na raziskovalna področja ekonomike podjetja, podjetništva, teorije proizvodnih virov, podjetniških teorij in teorij, ki temeljijo na znanju.
prof. dr. Jožica Čeh Steger s Filozofske fakultete
Jožica Čeh Steger raziskuje slovensko poezijo in pripovedništvo 19. in prve polovice 20. stoletja, literarne vezi med avstrijsko in slovensko moderno ter teorijo metafore, v zadnjem desetletju pa se poglobljeno posveča ekokritiki ter vidikom medkulturnosti in medmedialnosti v književnosti. Je avtorica številnih izvirnih znanstvenih člankov, samostojnih znanstvenih sestavkov ali poglavij v monografijah ter znanstvenih monografij. Organizirala in vodila je več znanstvenih simpozijev in konferenc, uspešno sodeluje pri izvedbi nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih projektov.
prof. dr. Zdravko Kravanja s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo
Zdravko Kravanja je eden izmed začetnikov izobraževanja in raziskovanja na področju Procesne sistemske tehnike v Sloveniji. Je nosilec 7 predmetov na vseh stopnjah študija, za katere je pripravil študijska gradiva. Pod njegovim mentorstvom je doktoriralo 14 študentov, prav tako je bil somentor pri 4 doktorskih disertacijah. V svoji karieri je objavil več kot 670 bibliografskih enot, od tega 218 izvirnih znanstvenih člankov. Uvrščen je med 2 odstotka najboljših znanstvenikov na svetu po Stanfordovi lestvici.
prof. dr. Andrej Šorgo s Fakultete za naravoslovje in matematiko
Andrej Šorgo je naredil preboj v dojemanju in doseganju znanstvenih ciljev s področja predmetne didaktike. Po 23 letih izkušenj s poučevanjem biologije v gimnaziji, je na fakulteti izgradil popolno akademsko kariero in je s 134 izvirnimi znanstvenimi članki eden vodilnih na lestvici najuspešnejših raziskovalcev za področje Vzgoja in izobraževanje v Sloveniji.
izr. prof. dr. Maja Turnšek s Fakultete za turizem
Maja Turnšek je izjemno nadarjena raziskovalka, ki je svojo ljubezen in strast do raziskovalnih projektov pretočila v vzpostavitev projektne pisarne, ki uspešno deluje v sklopu Fakultete za turizem. Na njeno pobudo je bil na fakulteti ustanovljen Inštitut za turizem, ki je bil kasneje nadgrajen s Centrom za raziskovalno dejavnost in podporo projektom. V njenem portfelju se nahajajo nacionalni temeljni in ciljni raziskovalni projekti, mednarodni raziskovalni in razvojni projekti, in tržni projekti z gospodarstvom.
prof. Dr (Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske) Majda Pajnkihar s Fakultete za zdravstvene vede
Majda Pajnkihar je predstojnica Inštituta za zdravstveno nego na Fakulteti za zdravstvene vede. Z doktorsko disertacijo »Theory Development for Nursing in Slovenia«, ki jo je zagovarjala na prestižni Univerzi v Manchestru je postala prva doktorica znanosti s področja zdravstvene nege v Sloveniji. Skozi celotno obdobje je aktivna na znanstveno-raziskovalnem področju in je vključena v znanstveno raziskovalne projekte.
izr. prof. Slavko Kovačič s Pedagoške fakultete
Slavko Kovačič je eden najvidnejših slovenskih klarinetistov in pedagogov srednje generacije. Izjemno je aktiven na umetniškem, strokovnem in pedagoškem področju tako doma kot v tujini. Njegova bibliografija v sistemu Cobiss obsega 624 avtorskih enot. Kot mednarodno uveljavljen umetnik in priznani strokovnjak je pogosto član ocenjevalnih žirij na najvidnejših domačih, evropskih in svetovnih glasbenih festivalih.
prof. dr. Janja Hojnik s Pravne fakultete
Janja Hojnik raziskovalno in pedagoško deluje na področju prava EU. Njena bibliografija obsega preko 1000 enot, od tega 80 znanstvenih člankov. Pri raziskovalnem delu daje poudarek preučevanju pravnih vidikov notranjega trga EU, regulaciji cen, mednarodni trgovini in pravnim vidikom digitalne ekonomije. Bila je prva pravnica v mednarodnem prostoru, ki je pričela raziskovati pravne vidike obsežnega megatrenda sodobne družbe – t.i. storitvizacije in s tem sprožila nadaljnje raziskave pravnikov na tem področju v zadnjih letih.
Nagrado Univerze v Mariboru za sodelovanje z gospodarstvom in prenos znanja,
ki se podeljuje za vrhunske uspehe, dosežke in zasluge na področju sodelovanja z gospodarstvom ter izjemne rezultate pri prenosu znanja, prejmeta:
izr. prof. dr. Samo Lubej s Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo
Samo Lubej je kot pooblaščeni inženir Inženirske zbornice Slovenije v letih med 1984 in 2024 vodil in realiziral številne projekte, študije in elaborate sanacij najzahtevnejših gradbenih objektov na področju celotne Slovenije. Njegovo delo vključuje projektiranje in izvedbo sanacij fasad, streh, mostov, konstrukcij hidrotehničnih in energetskih objektov, izdelavo zahtevnih elaboratov, laboratorijskih raziskav ter monitoringov na objektih. Kot visokošolski učitelj je pridobljena praktična in teoretična spoznanja in najnovejše tehnologije zahtevnih sanacij objektov vestno vključeval v vsebine svojih učnih enot na vseh treh stopnjah študija gradbeništva.
doc. dr. Tanja Lešnik Štuhec s Fakultete za turizem
Tanja Lešnik Štuhec je vrhunska poznavalka slovenskega podeželja, njegovih potencialov in razvojnih politik na tem področju. Prav te interese je prelila tako v svoje raziskovanje kot tudi v razvoj in v s pomočjo svojih sodelavcev izvedla številne projekte na področju razvoja podeželja in turizma. Med njenimi številnimi dosežki najbolj izstopa razvoj modela Izvorno slovensko, s katerim teritorialno kolektivno blagovno znamko vzpostavlja kot orodje za razvoj podeželja v pametne zelene destinacije. Tanja Lešnik Štuhec svoje raziskovanje in znanje uspešno prenaša v poslovni svet in z velikim žarom tudi na študente v predavalnicah. Slednji v okviru njenih ur vstopajo v živi laboratorij in se učijo na konkretnih primerih, ki so plod avtoričinega razvoja in danes uspešno delujejo.