Na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru je potekala okrogla miza na temo "Izzivi primarnega zdravstvenega varstva in prenos kompetenc v duhu strategije zdravstvene dejavnosti na primarni ravni do leta 2031".

Na okrogli mizi so sodelovali:

• Eva Vodnik, dr. med., spec., državna sekretarka Ministrstva za zdravje;
• dr. Tatjana Mlakar, generalna direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije;
• Jože Prestor, mag. zdr. nege, viš. predav., vodja zdravstvene nege ZD Kranj, predstavnik Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije,
• prof. dr. prim. Jernej Završnik, dr. med. spec., svetnik, direktor ZD dr. Adolfa Drolca Maribor;
• Maja Arzenšek, dr. med., spec. druž. med., predstojnica SZV v ZD dr. Adolfa Drolca Maribor;
• Aleksander Jus, mag. zdr. nege, pomočnik direktorja za zdravstveno nego v ZD dr. Adolfa Drolca Maribor;
• dr. Klavdija Čuček Trifkovič, prodekanica za izobraževalno dejavnost na Fakulteti za zdravstvene vede in predsednica Razširjenega strokovnega kolegija za zdravstveno in babiško nego pri Ministrstvu za zdravstvo;
• prof. dr. Dominika Vrbnjak, Fakulteta za zdravstvene vede;
• Minna Koskimäki, PhD, Tampere University, Finska.

Okrogla miza je obravnavala pobude, možnosti in izzive prenosa kompetenc z zdravnikov na diplomirane medicinske sestre v primarnem zdravstvenem varstvu, pri čemer smo osvetlili tako ovire kot resurse za uspešen prenos kompetenc.

Izbrana tema je bistvena za razvoj zdravstvenega sistema v RS. Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije, je primarno zdravstveno varstvo opredeljeno kot družbena skrb za zdravje, s ciljem zagotoviti najvišjo možno raven zdravja in dobrega počutja vsakemu posamezniku. Zdravstveni sistemi z močnim primarnim varstvom nudijo boljše zdravstvene izide, večjo enakost, učinkovitost in zadovoljstvo pacientov. Staranje prebivalstva, migracije in nove tehnologije povečujejo potrebe in pričakovanja ljudi ter stroške v zdravstvu in obremenitve zdravstvenih delavcev. Ključni strateški cilji Strategije razvoja zdravstvene dejavnosti na primarni ravni zdravstvenega varstva do leta 2031 vključujejo pravično dostopnost, v osebo usmerjeno obravnavo in opolnomočenje pacientov, celovito, koordinirano in integrirano ter kakovostno in varno obravnavo ter usmerjenost v preventivno zdravstveno varstvo. Za to so potrebne spremembe v vodenju, financiranju, kadrovskih virih, digitalizaciji in raziskovalni dejavnosti. V omenjeni strategiji je zapisana tudi aktivnost 3 z naslovom Nadgradnja timskih pristopov za celostno obravnavo pacientov. Eden izmed predlaganih ukrepov v tej aktivnosti se nanaša na sestavo in razširitev timov, drugi pa na opredelitev in širitev kompetenc zdravstvenih delavcev ter uvedbo izobraževanj za prenos kompetenc.

Aktivni udeleženci okrogle mize so odgovorili na vprašanja o:

–              razvoju primarnega zdravstvenega varstva do leta 2031 v povezavi s prenosom kompetenc iz zdravnikov na diplomirane medicinske sestre;

–              možnostih za izvedbo prenosa kompetenc in izzivih pri izvedbi;

–              finančnih in drugih podporah za izvedbo prenosa kompetenc;

–              novih vlogah diplomiranih medicinskih sester v okviru primarnega zdravstvenega varstva, upoštevajoč smernice OECD in ICN,

–              izobraževanju diplomiranih medicinskih sester na 2. stopnji za prevzem novih kompetenc;

–              regulativnih okvirih prenosa kompetenc in licenciranju.

Zavedamo se pomena vseh vključenih deležnikov, ki bodo prispevali k prenosu kompetenc na primarni ravni zdravstvenega varstva ter nujnosti izobraževanja za napredna znanja, ki mora potekati na magistrskem nivoju.

Potrebno je določiti seznam kompetenc, ki jih bodo prevzemale diplomirane medicinske sestre z naprednimi znanji, na sistemski ravni.

Potrebno je sistemizirati delovna mesta za diplomirane medicinske sestre z naprednimi znanji, razbremeniti diplomirane medicinske sestre administrativnih nalog in ustrezno urediti finančno ovrednotenje diplomiranih medicinskih sester z naprednimi znanji. Vendar brez zadostnega števila kadra v zdravstveni negi na primarni ravni zdravstvenega varstva omenjenega ne bo moč izpeljati.

Ovire pri prenosu kompetenc so naslednje:

–              razbremenitev timov družinske medicine administrativnih del;

–              obstoječa zakonodaja;

–              financiranje in nagrajevanje diplomiranih medicinskih sester;

–              nepriznavanje pridobljenih strokovnih znanj in kompetenc v kliničnem okolju;

–              neustrezna sistemizacija delovnih mest.

Možnosti za izvedbo prenosa pa so:

–              s pridobitvijo naprednih znanj na 2. stopnji študija bo možen prenos kompetenc;

–              vzor so lahko primeri dobre prakse v tujini, ki jih je potrebno prilagoditi na slovensko okolje;

–              prenos kompetenc mora potekati v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje, Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Fakulteto za zdravstvene vede Univerzo v Mariboru, Zbornico zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezo strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije ter Zdravniško zbornico Slovenije.