Poslanstvo univerz je (p)ostati vključujoč visokošolski prostor za enakovreden in kakovosten študij vseh študentk, študentov. Z namenom slediti temu poslanstvu je Univerza v Mariboru v sodelovanju s slovenskimi univerzami pod okriljem Rektorske konference RS organizirala nacionalni dogodek na daljavo.

V četrtek, 7. decembra 2023 je na daljavo potekal nacionalni dogodek Vključujoče univerzitetno izobraževalno okolje kot generator uspešnih zgodb, v katerem so sodelovale članice Rektorske konference RS in nekateri zunanji gostje. Univerze so izmenjale izkušnje o pristopih in prilagoditvah, ki jih uporabljajo za sodelovanje s študentkami, študenti s posebnimi potrebami, in predstavile koristne informacije o izobraževanju s prilagoditvami. Svoje uspešne zgodbe študija s prilagoditvami so delili tudi študentke, študenti.

Udeleženke, udeležence dogodka so pozdravili red. prof. dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru, red. prof. dr. Gregor Majdič, rektor predsedujoče članice Rektorske konference RS Univerze v Ljubljani in izr. prof. dr. Matjaž Debevc, nacionalni ekspert v Evropskem centru za vire o dostopnosti AccessibleEU.

Ključna izhodišča za izboljšanje stanja vključenosti (inkluzije) na nacionalnem nivoju so v prvem delu dogodka predstavili  Duša Marjetič, vodja Sektorja za visoko šolstvo Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, Klemen Šubic, vodja Sektorja za kakovost in mednarodno sodelovanje Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu, Alenka Gajšt, strokovna sodelavka Društva študentov invalidov Slovenije in Elena Bortolotti, predstavnica politike s področja inkluzije na Univerzi v Trstu. Predstavitelji so kot osrednje teme naslovili : nov nacionalni Pravilnik o postopkih in načinu izvrševanja pravic študentov s posebnimi potrebami in študentov s posebnim statusom v visokem šolstvu (v pripravi); smernice za dostopnost, ki usmerjajo strokovnjake pri presoji storitev, oblik komuniciranja, ustreznosti prilagoditev in dostopnosti do virov, informacij, prostorov in opreme; programi svetovanja in podpore za študente, študentke s posebnimi potrebami za uspešnejše vključevanje v študijski proces in programe obštudijskih dejavnosti; izobraževanja in svetovanja za zaposlene na visokošolskih institucijah.

V nadaljevanju so Univerza v Ljubljani, Univerza na Primorskem, Univerza v Novem mestu, Univerza v Novi Gorici in Univerza v Mariboru izmenjale izkušnje z vključitvijo študentk, študentov s posebnimi potrebami v univerzitetno izobraževalno okolje, kjer ima pomembno vlogo spodbujanje asertivnega samozagovorništva študentk, študentov. Študentke, študenti so pred razpravo delili še svoje uspešne zgodbe o študiju s prilagoditvami in kako jim univerze pri tem stojijo ob strani.

Dogodek se je zaključil z razpravo o prioritetnih področij za izboljšanje stanja vključenosti študentk, študentov s posebnimi potrebami v visokošolskem izobraževalnem okolju. Razpravo je moderirala izr. prof. dr. Marta Licardo, vodja Svetovalnice za študente s posebnimi potrebami in posebnimi statusi na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Razpravljavci mag. Jernej Širok (Direktorat za visoko šolstvo, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije), Klemen Šubic, dr. Katja Košir, izredna profesorica za področje psihologije, Miha Kosi (Društvo študentov invalidov Slovenije), doc. dr. Milena Košak Babuder (Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, predstojnica oddelka za specialno in rehabilitacijsko pedagogiko), Agnes Kojc (Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, doktorska študentka), Nomi Hrast (Univerza v Mariboru, prorektorica za študentska vprašanja) so izpostavili naslednja prioritetna področja:

• Raba ustreznejšega termina »nevrorazličnost« in izogibanje terminu »invalidnost«.
• Spreminjanje stališč in sprejemanje nevrorazličnosti, razumevanje drugih in razvijanje strpnosti.
• Sistemska podpora pri vključevanju na trg dela.
• Ustvarjanje celostne vključenosti, ki ne zajema samo študijska področja, temveč se razširi na celoten spekter življenja.
• Ozaveščanje in opolnomočenje pedagoškega in strokovnega kadra za iskanje rešitev pri delu s študentkami, študenti z nevrorazličnostjo.
• Podpora študentkam, študentom pri krepitvi samozagovorništva in prilagoditev za uspešno delovanje v visokošolskem prostoru.

Razpravljavci so poudarili pomen tovrstnih dogodkov, ki preko sodelovanja ključnih deležnikov prispevajo k ozaveščanju in oblikovanju enotnejšega pristopa k razvoju podpornih okolij ter primerljivih in podprtih rešitev na nacionalni ravni. Na ta način lahko skupaj omogočamo in množimo uspešne zgodbe tistih, ki potrebujejo določene prilagoditve, da lahko razvijejo svoje enkratne potenciale.