Na Univerzi v Mariboru je 6. decembra 2023 potekal raziskovalni zajtrk na temo dediščinske znanosti na Univerzi v Mariboru.

Po pozdravnem nagovoru prof. dr. Deana Korošaka, prorektorja za znanstvenoraziskovalno dejavnost, je osnovna izhodišča o dediščinski znanosti podal prof. dr. Matija Strlič, profesor dediščinske znanosti na University College London (UCL) in profesor analizne kemije na Univerzi v Ljubljani ter eden izmed vodilnih akterjev na področju razvoja dediščinske znanosti v Sloveniji.

Dediščinska znanost je interdisciplinarna domena raziskav dediščine in črpa znanja s področij humanističnih, družboslovnih, naravoslovnih, inženirskih in drugih ved in tako nudi primeren okvir za tovrstne raziskave. Na Univerzi v Mariboru bi želeli prepoznati kritično maso raziskovalcev na področju dediščinske znanosti iz teh različnih ved.  

V nadaljevanju sta prof. dr. Lidija Fras Zemljič in dr. Matej Bračič predstavila raziskovalne projekte Fakultete za strojništvo UM, ki posegajo na področje dediščinske znanosti.

Sledila je razprava sodelujočih, ki jo je prorektor zaokrožil s povabilom in spodbudo k interdisciplinarnemu sodelovanju na temo dediščinske znanosti, ki kot znanost hitro raste in se razvija v samostojno vedo. Podobno kot okoljska znanost pred nekaj desetletji, prav zdaj vodilni znanstveniki, tudi iz Slovenije, aktivno oblikujejo to interdisciplinarno področje.

Dediščinska znanost je znanost o interpretaciji in upravljanju kulturne dediščine. Zgodovinski temelji vede so v naravoslovnih znanostih, kot so kemija, fizika, biologija, geologija, ter v inženirstvu, a vedno v sodelovanju s humanističnimi vedami. Ker je večina sodobne dediščine digitalne, tudi raziskovalne metode postajajo vedno bolj digitalne: računalniške in matematične vede so tako vedno bolj pomembne tudi v dediščinski znanosti. (vir: www.e-rihs.si).

Dogodek je potekal v živo v Severnem stolpu UM. Udeleženci so se lahko priključili tudi preko spleta.