Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru (UM) je v sodelovanju s SRIP Krožno gospodarstvo gostila mednarodno konferenco Tehnologije in poslovni modeli za krožno gospodarstvo - TBMCE, ki je potekala od 6. do 8. septembra 2023 v Portorožu.

Strokovnjaki na panelni razpravi “Boj proti onesnaževanju naših voda s plastiko in mikroplastiko – izzivi in rešitve”: Bart Stegeman (Climate-KIC), dr. Mojca Škerget (UM), dr. Mateja Grego (NIB), dr. Annamaria Vujanović (UM), Maria Westerbos (Plastic Soup Foundation), dr. Andrej Kržan (NIC, Planet care).

O problemu plastike v okolju so razpravljali na panelu z naslovom “Boj proti onesnaževanju voda s plastiko in mikroplastiko – izzivi in rešitve”. Panelno razpravo je vodila dr. Annamaria Vujanović z Univerze v Mariboru, ki v okviru dveh projektov misije Obzorje Evropa, INSPIRE in REMEDIES vodi delovne sklope za trajnostni razvoj, ki se osredotočajo na odkrivanje, odpravljanje in preprečevanje plastike in mikroplastike v evropskih morjih in rekah.  Na konferenci je sodelovalo tudi več predstavnikov obeh projektov, med njimi Univerza v Mariboru, Clera.One, Infordata in Nacionalni kemijski inštitut (NIC). Strokovnjaki so si izmenjali dragoceno znanje in ideje za napredek pri teh projektih in pogled v smeri prihodnjih inovacij.

Panel je imel čast gostiti nacionalne in mednarodne strokovnjake iz znanstvene skupnosti, gospodarstva in nevladnih organizacij, ki so opozorili na različne zakone, ki se nanašajo na ravnanje z odpadki. Dr. Mojca Škerget, redna profesorica na Univerzi v Mariboru in strokovnjakinja za postopke formulacije separacije ter postopke s podkritičnimi in nadkritičnimi fluidi, je opozorila, da po tem, ko je Kitajska leta 2018 prepovedala uvoz tujih odpadkov, večina odpadkov konča v Indoneziji ali Turčiji. Glavna težava je v tem, da nimamo informacij o tem, kaj se dogaja s plastičnimi odpadki zunaj Evropske unije. Dr. Andrej Kržan, direktor raziskav v družbi PlanetCare in znanstvenik, ki se ukvarja z ravnanjem z odpadki, je dodal, da velika podjetja ne poslušajo strokovnjakov, ko opozarjajo na podnebne spremembe in vpliv plastičnih odpadkov na okolje in zdravje ljudi. Maria Westerbos, ustanoviteljica in direktorica fundacije Plastic Soup Foundation ter ena vodilnih osebnosti v boju proti onesnaževanju s plastiko in mikroplastiko, je poudarila, da industrija fosilnih goriv še danes vlaga v množično proizvodnjo plastike, kar je nesprejemljivo, saj je v njenem interesu, da še naprej izkorišča okolje brez upoštevanja vpliva na ljudi, živali in planet. Dr. Mateja Grego, znanstvena sodelavka na Nacionalnem inštitutu za biologijo in članica ekipe projekta misije Obzorje Evropa z naslovom Plastic Pirates, ki se ukvarja z morsko biologijo in mikroplastičnim onesnaževanjem morskih sedimentov, je pojasnila, da plastika v vodi precej hitro mehansko razpade na majhne delce, zaradi različnih dejavnikov (npr. izpostavljenost soncu).

Strokovnjaki so opozorili tudi na pomen pretirane uporabe plastike za enkratno uporabo – samo pridobivanje nafte in njena nadaljnja predelava v plastiko za enkratno uporabo zahtevata veliko naravnih virov in energije ter imata velik vpliv na okolje. Poleg tega vse plastike za enkratno uporabo ni mogoče reciklirati. Dr. Mojca Škerget je pojasnila rešitev kemičnega recikliranja plastičnih odpadkov (npr. plastenk PET), vendar je težava v tem, da potrošniki reciklirajo neustrezno, zaradi česar nastajajo odpadki, ki so primerni le za sežig. Bart Stegeman, razvijalec novih izdelkov in postopkov pri Climate-KIC, je dodal, da je ključna ozaveščenost potrošnikov, podprta z dejavnostmi v projektih EU, ki vključujejo državljane.

Strokovnjaki so sklenili, da je ključno vprašanje prekomerna proizvodnja in prekomerna uporaba plastike, in ker smo daleč od ciljev EU glede recikliranja in še dlje od zelenega dogovora, je pomembno, da znanstveniki in aktivisti sodelujejo s politiki in ustreznimi organizacijami, da bi zagotovili trajnostne spremembe za prihodnje generacije.

Predstavniki partnerjev v projektih INSPIRE in REMEDIES v okviru programa Obzorje Evropa: Marko Petelin (Infordata), dr. Annamaria Vujanović (Univerza v Mariboru), Kostja Klabjan (Clera.One).