Fakulteta za energetiko (doc. dr. Amer Amor Haque Chowdhury, univ. dipl. inž. el., Iztok Brinovar, mag. inž. energ., Gregor Srpčič, mag. inž. energ.)

EMERGO SI SOLLERS, storitve na področju elektronike in računalništva d.o.o (dr. Martin Pec)

Grega Grajžl, Matic Marcen, Manja Obreza, Denis Batiuk, Ismail Veljačić, Zoran Popović, Sven Rošer, Pija Soršak, Žiga Lorger

 V okviru načrtovanega projekta so študenti in študentke dodiplomskega in postdiplomskega študija Fakultete za energetiko UM, Fakultete za logistiko UM in Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko UM, iz različnih vidikov preučili možne rešitve načrtovanja in optimizacije integriranih električnih strojev in spoznali ter podrobneje analizirali baterijske nadzorne sisteme. Projekt je bil prvotno načrtovan, da bodo študentje in študentke pripravili načrt za izvedbo proizvodnje integriranega električnega stroja, predvsem s poudarkom na optimizaciji nabavno-logističnih poti in proizvodnih kapacitet, za kar bodo zadolženi predvsem študenti Fakultete za logistiko. Tekom projekta so se, predvsem zaradi potreb sodelujočega partnerskega podjetja, aktivnosti razširile še na baterijske nadzorne sisteme (BMS-Battery Management System). To so namreč sistemi, ki zagotavljalo varno in učinkovito delovanje celotnega baterijskega sklopa.

Aktivnosti projekta so si sledile v štirih korakih, in sicer:

V prvem koraku so se študentje z interdisciplinarnega področja seznanili z že znanimi metodami merjenja karakteristik elektromotorjev (asinhronskih in sinhronskih) ter načrtovanja vodenja za omenjene motorje. Pridobili so bistvena spoznanja v smislu optimizacijskih postopkov ter postopkov načrtovanja električnih strojev za povečanje performančnih lastnosti.

V drugem koraku so se pričeli spoznavati z baterijskimi nadzornimi sistemi. Sisteme so natančno definirali, preučili njihovo funkcionalnost, kako delujejo in kje vse se uporabljajo. Predstavili so prednosti in slabosti takšnih sistemov ter delitev BNS glede na vrste baterijskih celic.

Sledil je tretji korak, kjer so na podlagi pregleda trenutnega stanja na trgu in v svetu že poskušali najti sisteme, ki bi bili koristni za integracijo v produkte, ki jih razvija in proizvaja partnersko podjetje. V tem delu so preverili tudi varnost in okoljske vplive ter se spoznali s standardi in predpisi, ki določajo zagotovitev varnosti in doseganje zastavljenih okoljskih vplivov (IEC, UN, ISO, IEEE, UL, evropske direktive,…). V povezavi s produkti partnerskega podjetja in možnosti integracije BNS sistemov v njihove prototipe, so bile analizirane HW strukture obstoječih BMS rešitev in komunikacijski protokoli za zbiranje in prenos podatkov. Področje logistike se je posvečalo rešitvam na področju zmanjševanja stroškov in izboljšanja oskrbovalnih verig. Preučevane so bile zadeve, ki so povezane z EU, kot so razni ukrepi, ki trenutno še ne delujejo, v prihodnosti pa bodo le-ti ukrepi zelo pomembni. S tem smo poskušali partnerskemu podjetju zagotoviti prednost pred konkurenco, saj se precej podjetij iz tega področja še ne ukvarja s pomembnostjo EU taxonomije, ogljičnega odtisa, trajnosti in ekološkega oblikovanja, to pa lahko dolgoročno za podjetje predstavlja pomembno konkurenčno prednost.

V četrtem koraku je bila izvedena sinteza rezultatov posameznih skupin, njihovo ovrednotenje ter izdelava skupnega poročila projekta. Prav tako je bil ta korak namenjen promociji in diseminaciji projekta ter doseženih rezultatov z uporabo različnih metod razširjanja informacij.

Ves čas trajanja projekta so študenti uporabljali opisno oz. deskriptivno metodo s študijo različne domače, predvsem pa tuje literature. Cilji projekta so bili, z uspešnim sodelovanjem pedagoških mentorjev in mentorja iz podjetja, doseženi in v nekaterih delih celo preseženi.

Projekt je bil zastavljena na način, da so se dejavnosti odvijale večinoma z delom na daljavo (preučevanje literature, posvetovanja, koordinacija, delovni sestanki celotne ekipe in interni sestanki manjših skupin), nekaj pa tudi v laboratorijih Fakultete za energetiko in na Inštitutu za energetiko.

Namen projekta je bil, da se študentje seznanijo s posameznimi razvojnimi procesi v sklopu širšega razvoja produkta namenjenega trgu. Študentje so bili vključeni v posamezne razvojne faze, od teoretičnega načrtovanja, prototipiranja, razvoja posameznih strojnih in programskih komponent, do faz vezanih na ekonomiko izdelka, kot so izbira elektronskih komponent, izbira dobaviteljev. V okviru projekta se je teoretično-eksperimentalno izvedla tudi optimizacija logistike za končno produkcijo izdelka.

Z vestnim in predanim delom so študentje namen dosegli in v določenih primerih celo presegli. S tem so izboljšali svoje spretnosti, znanja in kompetence, prav tako pa so osvojili kar nekaj inovativnih pristopov/rešitev/praks za uspešno doseganje zastavljenih ciljev in prav to predstavlja ključni dosežek projekta.

Timotej Ribič, Vanja Kovačevič, Katja Pintarič, Ana Repas, Oskar Žnidaršič, Peter Malačič, Hana Feratovič, Pika Prinčič, Maja Mihevc, Tadej Pihler

Projekt se je osredotočal na digitalno poslovno transformacijo, katere cilj je zmanjšanje ogljičnega odtisa z ukinitvijo nepotrebnega transporta in papirnega poslovanja. Omogoča bodisi zmanjšanje fizičnih stikov bodisi ukinitev potrebe po njih, glede na želje in zmožnosti vključenih deležnikov.

Namen projekta je bila vzpostavitev podpornega e-okolja deležnikov za celovito ureditev delovnega in bivalnega okolja v času Covid-19. K vzpostavitvi je bilo potrebno pristopiti celostno, saj je medsebojno sodelovanje med vključenimi deležniki izjemnega pomena. Pri projektu smo se želeli posvetiti potrebam podjetja tako, da smo prisluhnili njihovim potrebam in jim vzpostavili e-okolje, ki jim bo takšno podporo zagotavljalo.

Partner v projektu je bilo podjetje Aparati, d.o.o., podjetje z dolgoletnimi izkušnjami na ureditve delovnega in bivalnega okolja, ki je imelo za izvedbo tovrstnega sodelovanja odlična izhodišča.

V okviru projekta so vključeni pripravili gradivo v obliki monografije, promocijski dogodek v podjetju, promocijski dogodek na fakulteti, podporno e-okolje za podjetje, objavljali so na socialnih omrežjih in opravili tudi dve predstavitvi na mednarodni konferenci. Promocijske aktivnosti so izvedli v sodelovanju s podjetjem Aparati, d.o.o..

V sklopu projekta so pripravili dva prispevka za konferenco BELECON2023, ki se je odvijala 2. 6. 2023 v Beogradu (Srbija) na BAPUSS (Beogradska akademija poslovnih i umetničkih strukovnih studija). Prispevka sta:

• Pintarič, K. in Marič, M. (2023). HRM challenges when working from home because of the Covid-19 pandemic. BELECON – Business Economy Law Education Conference, Belgrade, Serbia, 2. 6. 2023.
• Kovačević, V. in Marič, M. (2023). Digital transformation of employees’ cooperation support. BELECON – Business Economy Law Education Conference, Belgrade, Serbia, 2. 6. 2023.

Monografija je sestavljena iz sedmih poglavij, ki so jih avtorji pripravili v povezavi z vsebino projekta “Vzpostavitev podpornega e-okolja deležnikov za celovito ureditev delovnega in bivalnega okolja v času Covid-19” s ciljem izboljšanja trenutnega stanja na obravnih področjih. Vsem poglavjem v monografiji je ne glede na obravnavano področje skupno, da so raziskave izvedene v podjetju Aparati, d. o. o. Skozi vsa poglavja avtorji sledijo znanstvenemu pristopu skozi kritične preglede relevantnih sekundarnih virov literature, pregled stanja in raziskavo, diskusijo o ugotovitvah in podajanje predlogov za izboljšave.

Različni avtorji so v poglavjih proučevali: izzive vodenja pri delu od doma, kadrovske vidike vzpostavitve podpornega e-okolja, skrb za zaposlene v času dela od doma, izzive in možnosti ureditve delovnega in bivalnega okolja v e-okolju, pravne vidike vzpostavitve podpornega e-okolja deležnikov, vzpostavitev podpornega e-okolja za zmanjšanje ogljičnega odtisa, pomen medgeneracijskega sodelovanja na delovnem mestu.

Fakulteta za zdravstvene vede (Nino Fijačko, mag. bioinfo., asist. Lucija Gosak, mag. bioinfo., red. prof. dr. Gregor Štiglic, univ. dipl. inž. rač. in inf.)

Nika Tomšič, Špela Metličar, Tilen Štiftar, Tamara Trajbarič, Onja Livić, Kiril Krsteski, Daniel Vinojčić, Jana Dragar

Pandemija koronavirusa 2019 je močno vplivala na spremembe v izobraževanju, saj je bilo potrebno prilagoditi in spremeniti didaktične pristope tako v osnovnih in srednjih šolah kot tudi na fakultetah. Posledično so se začele v pedagoški in andragoški proces vključevati različne inovativne rešitve. Razširjena resničnost je skupek tehnologij, ki uporabnikom zagotavlja izjemno izkušnjo v 3-dimenzionalnih virtualnih okoljih. Uporaba slednje v simulacijskem usposabljanju lahko zagotovi poglobljeno in realistično učno izkušnjo. Raziskave o uporabi poglobljenih 360 stopinjskih videoposnetkov v procesu izobraževanja predstavljajo hitro rastoče področje v zdravstvenem izobraževanju.

V času izvedbe projekta VR-VIDEO so razvili prototip 360 stopinjskega videoposnetka v navidezni resničnosti z vključenimi interakcijami na tematiko temeljnih postopkov oživljanja odrasle osebe. Slednji bo dosegljiv v okolju Meta in Moodle kjer bo moral študent s kontrolnikoma oz. z miško odgovarjati na zastavljene naloge. Prav tako so razvili 2D videoposnetek na isto tematiko. Slednji bo dosegljiv le v okolju Moodle in bo imel prav tako vključene interakcije. Za boljšo vizualizacijo so pripravili tudi video posnetek.

Razvili so tudi spletno stran in logotip projekta ter infografiko, ki predstavlja različne tipe resničnosti (od navidezne resničnosti do obogatene resničnosti) na tematiko kardiopulmonalnega oživljanja odrasle osebe.

Neža Uršič, Staša Vodeb, Sergej Črnčec, Daša Žuman, Lana Žugman, Sara Jurović, Mojca Oprčkal, Vesna Hriberšek, Ana Murko, Janez Dobaj

»Da VR očala ne bodo samo za zabavo, ampak za doživeto učenje in pridobivanje izkušenj v podporo učenju!«

Izziv projekta je potreba po smiselni in učinkoviti promociji AR_VR očal (Quest 2), ki jih partner iz gospodarstva Comtron d.o.o. želi promovirati za različne potrebe, tudi za vključitev v izobraževalne procese. V ta namen bodo vključeni študenti preučili možnost uporabe v različnih stopnjah izobraževanja od vrtca, OŠ in SŠ glede fizičnih zmožnosti manipulacije, kakor tudi glede smiselnega vključevanja v doseganje ciljev učnih načrtov predvsem naravoslovnih predmetov in področij.

Projektna skupina je preko študija literature in preizkusa različnih aplikacij pripravila in preizkusila VR vsebine ter pripravila promocijski video posnetek, ki ponuja izobraževalcem različne možnosti uporabe VR očal. Rezultat projekta je tako priložnost za smiselno uporabo VR očal v procesu izobraževanja, kakor tudi spoznanja o omejitvah. Nekaj tehničnih in didaktičnih rešitev je nakazanih v pripravljeni zloženki projekta.

OVERLES proizvodnja stavbnega pohištva, d.o.o. (Peter Čuš)

HAJA, sistemi v avtomatizaciji, d.o.o. (Andrej Brdnik)

Zoja Šprah, Aljaž Marolt, Rok Stojnšek, Rok Zidar, Barbara Horvat, Tine Kranjc, Tina Blaževič, Amina Zahirovič, Urša Beranič, Liza Škulj

Prosojni elementi postajajo dobivajo vse pomembnejšo vlogo v gradnji, saj objektu zagotavljajo dnevno svetlobo. Njihov vpliv na energijsko ravnovesje stavbe pa je dokaj zapleten. Čeprav dve zasteklitvi zgledata čisto enako, imajo lahko zelo različni toplotni prepustnosti zaradi nevidnega nizko-emisijskega sloja. Prav tako zaradi efekta tople grede zasteklitveni elementi delujejo kot grelna telesa, kar je dobrodošlo pozimi, a po leti povzroča dodatno pregrevanje. S pravilno izbiro stavbnega pohištva in pravilnim ravnanjem lahko prihranimo veliko energije. Zato nova tehnična smernica (PURES) v primerjavi s staro daje večji poudarek prosojnim površinam.

Znotraj projekta je s strani pedagoške mentorice Anite P. B.   za študente bil organiziran sklop predavanj o osnovah gradbene fizike s poudarkom na zasteklitvene površine. Prav tako je s strani pedagoške mentorice za študente bil organiziran sklop delavnic o uporabi programskega jezika Python in Pythonove grafične knjižnice Tkinter.

S strani delovnega mentorja  Andreja B. je za študente bil organiziran ogled podjetja Overles. Študetni so spoznali, izdelavo stavbnega pohištva od lepljencev pa do končnega produkta. Prav tako so študentom bile predstavljene različne oblike okenskih okvirjev, pomen in vloga tesnil, vrste in pomen različnih vrst zasteklitev, pomen različnih vrst lesa, ki se uporabljajo za izdelavo okvirja, zaščita in vzdrževanje oken.

S strani delovnega mentorja Petra Č. je za študente bil organiziran sklop delavnic za uporabo kontrolerja. Študenti so spoznali kako vezati vhode, izhode in napajanje, kako napisati program in nekaj osnovnih funkcijskih blokov.

Po osnovnem izobraževanju so se študenti razdelili na skupine ter opravili svoje naloge. Tine, Tina, Aljaž in Zoja so sodelovali na izdelavi programa v Pythonu, ki za vneseno stavbno pohištvo izračuna toplotne pridobitke in izgube. Urša in Amina sta sodelovale pri pripravi podatkov za program in pri izdelavi in izvedbi ankete o poznavanju stavbnega pohištva. Liza in Aljaž sta sodelovala pri izdelavi programa za kontroler, ki glede na temperaturo in velikost sončnega izseva avtomatično spušča in dviguje rolete. Rok S. je opravil izračun potrebne energije za ogrevanje za izbrano hišo po metodi za manj zahtevne objekte sledeč novi tehnični smernici, Barbara in Rok Z. pa sta sodelovala pri izdelavi kataloga za ozaveščanje o pomenu in uporabi stavbnega pohištva.

RoLan, proizvodno, trgovsko in storitveno podjetje d. o. o. (Renato Osrajnik)

Namen projekta je bil seznanjanje študentov različnih študijskih smeri z možnostmi digitalne tehnologije, digitalnih aplikacij, programiranja in na podlagi usvojenih znanj oblikovati didaktične aplikacije s katerimi bodo uporabniki, slepi in slabovidni, spoznavali umetniška dela. Želeli so dopolniti digitalni prikaz Forma vive Maribor, ki je bil že deloma razvit znotraj projektov TACTUS in TACTUS II, da bi s tem omogočili širši ciljni publiki celostno doživljanje javne plastike Forma vive Mariubor. Prav tako pa smo obogatili s prilagoditvami, t.j. zvočnimi opisi izbrana dela stalne zbirke UGM. Pri tem so zasledovali princip: vse kar je dobro za slepe in slabovidne, je dobro tudi za polnočutne osebe. Pomembno je, da se zavedamo, kadar govorimo o umetnosti kot o temeljni človekovi potrebi, da so pri tem pomembni specifični dejavniki razumevanja in zaznavanja. Zato bomo smo v projektu namenili tudi temu delu in študente opozarjali na drugačnost, izključenost, ranljivost skupin v naši sredi. Želeli so jih seznaniti o pomenu medsebojnega sodelovanja in povezovanja različnih disciplin pri razvijanju didaktičnih spletnih aplikacij. Vsak posameznik lahko s svojimi kompetencami in znanji obogati vsebino in pripomore k razvoju in nadgradnji. Vsak študent je imel tako priložnost, da je lastne kompetence lahko vključil v praktično delo in jih nadgradil s kompetencami kolegov, oz. iz drugih predmetnih področij. S tem so se skozi projektne aktivnosti navajali na prožnost in prilaganje potrebam projekta, hkrati pa razvijali spretnosti in sposobnost prilaganja tudi trgu dela, na katerega se bodo prej ko slej primorani podati. Skozi projektne aktivnosti smo zasledovali tudi namen spoznavanja temeljnih značilnosti muzejske pedagogike, umetnostne zgodovine in slovenskega ter tujega jezika v vlogi komunikacijskega sredstva. Končni produkti projekta so tako:

–          Slepim in slabovidnim prilagojena spletna stran Formaviva Maribor,

–          Prilagojena spletna stran Didigals

–          Tipni tloris prostorov Koroških galerij Slovenj Gradec

–          Tipni sliki umetniških del Samuela Grajfonerja: Za Louise Bourgeois in umetniškega dela Zmaga Jeraja: Pes

Katarina Lipovšek, Lena Bojc, Kaja Žučko, Miha Kajbič, Gregor Popič, Leopold Hauptman, Urban Naveršnik, Jaša Jernej Rakun Kokalj, Alen Juhart, Valentin Podkrižnik.

Študentski projekt razvoja avtonomnega kmetijskega robota za obiranje jagodičevja, naslavlja izboljšanje avtonomnost robotske platforme, s poudarkom na pogonskem, krmilnem in aplikacijskem delu. Delo na pogonskem sklopu robota zajema nadgradnjo robota, ki tudi ob uporabi težjih priključnih razširitvenih enot zagotovi dovolj moči za vožnjo robota. V sklopu krmilnega dela projekt vsebuje nadgradnjo programske opreme robota, ki je namenjena popolnoma samostojnemu delovanju robota in omogoča še bolj natančno in hitrejše delovanje. Razvit programski del robota je bil preverjen tako v simuliranem (ROS/GAZEBO), kot tudi realnem okolju. Zadnji sklop projekta predstavlja aplikacijski del, ki je zajemal načrtovanje, delno izgradnjo in ovrednotenje novega orodja za robota, ki je primerno za obiranje zahtevnega jagodičevja, kot so npr. maline.

V okviru projekta so študenti:

• razvili novo prijemalo, ki ne poškoduje občutljivega jagodičevja, kot so maline,
• razvili sistem prepoznave malin ob podpori metod umetne inteligence,
• razvili sistem krmiljenja aktuatorja za obiranje jagodičevja,
• nadgradili sistem za avtonomno vožnjo robota,
• slednjega predstavili na 20. mednarodnem tekmovanju Field Robot Event,

preučili uporabnost sistema s pomočjo simulacije in v realnosti.

Objava na spletni strani FKBV

Mestna občina Velenje (Anže Sovin)

Jernej Počivalnik, Rok Konečnik, Filip Mihajlović, Domen Kuhar, Ana Vilar.

Z dvigom cen električne energije na energetskih borzah se čedalje več ljudi odloča za postavitev fotonapetostnega sistema na strehah svojih stavb. Vse več fotonapetostnih sistemov se priključuje v omrežje preko sistema samooskrbe na podlagi katerega stavbi zagotovimo energetsko neodvisnost z vidika porabe električne energije.

V sodelovanju z Mestno občino Velenje (vključen partner iz delovnega okolja) je bil cilj študentskega projekta FOPOS določiti fotonapetostni potencial javnih stavb v Mestni občini Velenje. Dvig deleža proizvodnje električne energije iz energetskih sistemov, ki za svoje delovanje uporabljajo obnovljiv vir energije, je dandanes izjemnega pomena. S tem namenom si je pedagoška ekipa mentorjev zadala izziv, kako se lahko plastično, a vendar dovolj strokovno, oceni fotonapetostni potencial javnih stavb v urbanem okolju, ki predvsem povečuje dodano vrednost že obstoječih objektov s storitvenimi dejavnostmi. Ekipa študentov je s strani Mestne občine Velenje pridobila podatke o 20 javnih stavbah, ki bi bile primerne za postavitev fotonapetostnega sistema na njihove strehe. Rezultati, ki so jih pridobili študenti, prikazujejo tehnično-ekonomsko analizo posameznih fotonapetostnih sistemov in skupno oceno stroškov investicije.

Za primerno ovrednotenje in primerjavo fotonapetostnih sistemov med seboj je bila izbrana 20 % večja samozadostnost s proizvedeno električno energijo fotonapetostnega sistema glede na trenutno porabo električne energije. Za omenjen dvig faktorja samooskrbe smo se odločili zaradi morebitnega povečanja porabe električne energije posameznih javnih stavb v naslednjih letih (npr. e-polnilnice, toplotne črpalke itd.). Ugotovljeno je bilo, da je potrebno zaradi visoke porabe električne energije na strehe stavb namestiti fotonapetostne sisteme, katerih inštalirana moč presega dovoljeno mejo za vključitev v sistem samooskrbe. Na podlagi te ugotovitve so se odločili, da se bo celotna proizvedena električna energija fotonapetostnega sistema prodala preko tržne pogodbe, ki jo lastnik fotonapetostnega sistema sklene na letni ravni s ponudnikom cen električne energije na trgu. Tako je bila za vse fotonapetostne sisteme izbrana enaka cena električne energije. Poleg tega smo za pravilno oceno faktorja samooskrbe upoštevali tudi porabo električne energije na dnevnem nivoju, pri čemer smo ceno porabljene električne energije definirali glede na dosedaj znani dvotarifni sistem (visoka in nizka tarifa). Cene posameznih komponent fotonapetostnega sistema (fotonapetostni moduli, optimizatorji, razsmerniki itd.) so bile pridobljene s strani slovenskih proizvajalcev in prodajalcev za leto 2023. Na podlagi vseh teh predpostavk in omejitev smo za tri različne odkupne cene električne energije (180 EUR/MWh, 120 EUR/MWh in 80 EUR/MWh) izvedli ekonomsko analizo, ki je vsebovala vse, od celotne investicijske cene fotonapetostnih sistemov do dobe vračanja investicije in interne stopnje donosnosti. Rezultati omenjenih ekonomskih kazalcev so pokazali, da se doba vračanja investicije, če upoštevamo višjo odkupno ceno električne energije, giblje med 2,8 in 5,2 leta. V primeru, da se odkupna cena zmanjša na 80 EUR/MWh, se doba vračanja investicije v povprečju podaljša za 2 leti. Skupna inštalirana moč vseh 20 fotonapetostnih sistemov je ocenjena na 1,78 MW (3958 fotonapetostnih modulov, 32 razsmernikov, 1990 optimizatorjev), ki na letni ravni proizvede okoli 2163 MWh električne energije. Pri izračunu tehničnih parametrov je bila upoštevana usmeritev fotonapetostnega sistema proti jugu (180 °) in optimalni naklon za Slovenijo, ki znaša približno 33 °. Pri razmiku med fotonapetostnimi moduli smo upoštevali minimalno senčenje (največ 10 %) in izgube zaradi refleksije (največ 5 %). Dodana vrednost projekta niso le predvideni tehnično-ekonomski kazalci, ampak tudi vizualizacije postavitve fotonapetostnih sistemov na strehe javnih stavb. Na podlagi izsledkov tega projekta in pridobljenih rezultatov, bo Univerza v Mariboru (FE UM) vključila te ugotovitve v študijske vsebine in procese ter v delovno okolje, da bi povečala njihovo dodano vrednost.

V sodelovanju z Mestno občino Velenje so v okviru študentskega projekta FOPOS uspešno ocenili fotonapetostni potencial javnih stavb v urbanem okolju. Ta uspeh ne le povečuje dodano vrednost že obstoječih objektov s storitvenimi dejavnostmi, ampak tudi spodbuja trajnostno prizadevanje za večjo uporabo obnovljivih virov energije. Z ekonomsko analizo so pokazali, da se naložba v fotonapetostne sisteme povrne v razponu od 2,8 do 5,2 leta, odvisno od odkupne cene električne energije. Dodatno so pripravili tehnično-ekonomsko analizo in vizualizacijo postavitve fotonapetostnih sistemov, kar lahko pripomore k boljšemu razumevanju in sprejemanju tovrstnih projektov v prihodnosti. 

Anja Kitek, Larisa Podržaj, Marko Miljković, Nejc Podkoritnik, Tadeja Tratar, Tina Pikl.

Izobraževanje študentk in študentov je ključnega pomena za razumevanje uporabe dronov za namen dostave paketov. Gre za prispevek k nizkoogljični družbi, saj ne potrebujemo vozil za dostavo in porabo goriv ter hkrati ne uničujemo infrastrukture. S tem namenom spodbujamo trajnostno mobilnost in uporabo obnovljivih virov energije. Pri partnerju iz gospodarstva in prijavitelju obstaja možnost praktičnega izobraževanja na daljavo (MSTeams) predvsem v delu, ki se navezuje na splošne vsebine (predstavitve, gradiva) ter praktične pisne primere (izračuni, koncepti, idejni predlogi). Prav tako je možno izvajanje virtualnih delavnic (oblikovanje koncepta, reševanje problemov, razvoj poslovnih modelov ipd.). Testiranja na terenu in v sami produkciji se lahko izvedejo ob upoštevanju veljavnih zdravstvenih in higienskih predpisov, ter ob oblikovanju manjših skupin.

Študenti likovne pedagogike so v okviru projekta spoznavali načine, kako zasnovati zanimive in raznolike aktivnosti neformalnega izobraževanja na področju kulturno umetnostne vzgoje. Gre za vsebine, s katerimi se študentje v času študija pri posameznih učnih vsebinah ne seznanjajo. Pri načrtovanju svojih delavnic so študenti upoštevali potrebe in povpraševanje po umetniških vsebinah. Svoje aktivnosti so načrtovali s pomočjo orodja BMC (business model canvas). Nov način praktičnega usposabljanja študentov na področju neformalnega izobraževanja je razširil kompetence študentov, ki bodo v prihodnje lažje iskali različne oblike zaposlitev tudi izven vzgoje in izobraževanja.  

Lara Obrez, Miloš Miljković, Mitja Cizej, Nastja Štern, Nejc Podkoritnik, Petra Serdinšek 

Izobraževanje kandidatov za voznike B kategorije je ključnega pomena za vzgajanje varnih in varčnih voznikov. Spremembe v odnosu voznikov do vožnje, prometne varnosti, zavedanja vpliva uporabe motornih vozil na okolje in ostalih zunanjih vplivov vožnje, ki jih kandidati za voznike doživijo v času izobraževanja, so slabo raziskane, še posebej na področju njihovega obnašanja in vizualne pozornosti. Za vizualno pozornost velja, da je kanal, preko katerega vozniki dobijo največ informacij o prometnem okolju in dogajanju, zaradi česar jo je smiselno podrobneje proučiti. Tako lahko zaznamo, kako v procesu izobraževanja kandidati za voznike spremenijo svoj način spremljanja okolja in zaznavanja vizualnih informacij, s čimer posledično ugotovimo, v kolikšni meri izobraževanje kandidatom priuči veščine dobrega zaznavanja okolice in sprememb v njej. Dodatno lahko konkretno ugotovimo tudi, v kolikšni meri kandidati spremljajo svoj način vožnje (npr. hitrost vožnje, vrtljaje motorja), kar kaže na njihov stil vožnje in ekološko zavedanje. 

Cilj projekta je torej s teoretičnega in predvsem praktičnega vidika analizirati, kam in v kolikšni meri je vizualna pozornost kandidatov za vozniški izpit B kategorije usmerjena v različnih fazah izobraževanja za opravljanje izpita, in to z uporabo očal za sledenje pogledu v realnem okolju. S tem smo pokazali, kako izobraževanje vpliva na vizualno pozornost in na metrike varne in varčne vožnje, ki so bile določene v prvi fazi projekta. Na podlagi tega so bila lahko postavljena izhodišča in usmeritve za uporabo v procesu izobraževanja voznikov, ki bodo inštruktorjem vožnje pomagali pri vključevanju pomena primernega usmerjanja vizualne pozornosti v svoje delo.

Mitja Pukšič – odvetnik

Razvoj informacijsko-komunikacijske tehnologije, digitalizacija, avtomatizacija korenito vplivajo na razvoj moderne družbe. Pravo in pravna opravila morajo slediti razvoju novih tehnologij. V okviru pravnih dejanj je prehod na digitalno poslovanje večinoma osredotočen na avtomatizacijo vsakodnevnih opravil in prenos papirnatih informacij v digitalno obliko. Čeprav so ti procesi  pomembni za učinkovitejše delovanje, niso korenito prispevale k »preoblikovanju« pravnih storitev. Vendar pa so med pandemijo številne tuje odvetniške pisarne identificirale in v določenem obsegu implementirale  nekatere transformativne prednosti digitalnega poslovanja. Na primer, virtualne izjave strank in prič ter izvajanje obravnav z uporabo videokonferenčnega sistema so pokazale, da se celo pomembna procesna dejanja v postopkih lahko izvedejo na daljavo. S projektom se odzivamo na SARS-CoV-2 epidemijo med drugim, tudi iz vidika, da se subjekti v pravosodnem sistemu ustrezno pripravijo na delovanje v različnih epidemioloških razmerah in da v prihodnje ne bi prihajalo več do popolne prekinitve delovanja pravnega sistema, kot se je to zgodilo v epidemiji bolezni SARS-CoV-2.

V projektu se bo tako preučilo nove tehnološke možnosti in pravne podlage za njihovo usklajeno vključitev v dokazno pravo z namenom zavarovanja in poštenega vrednotenja elektronskih dokazov, kar je nujno za spoznavanje materialne resnice. Pravno in tehnično ni zadostno poskrbljeno za predlaganje, dostavo, uporabo in hranjenje elektronskih dokazov ter predvajanje v sodnih postopkih je preveč odvisno od tehnične opremljenosti in usposobljenosti sodišč in strank. V razmerju med odvetniki kot zastopniki strank in sodiščem se bo projektna raziskava osredotočala na dokazne možnostmi v digitalni dobi in na odprta pravna vprašanja glede uporabe elektronske in spletne komunikacije, socialnih omrežij in drugih novih oblik elektronskih dokazov. Predlagani projekt mora zato v prvem sklopu ugotovitve o digitalnih dokazih povezati s tehnološkimi in pravnimi možnostmi za njihovo uporabo pred sodišči in v razmerjih med strankami. Obravnavati je treba vprašanja oblike in uporabe umetne inteligence, uporabe velikega podatkovja in množičnega zajemanja podatkov. Zaradi digitalizacije nastajajo nove možnosti za ustvarjanje, shranjevanje in prenos (elektronskih) podatkov, ki v pravnih postopkih različno služijo kot način prikazovanja in tudi dokazovanja določenega dejstva. Takšno nedorečeno stanje je še posebej problematično v luči vedno širših možnosti pridobivanja elektronskih dokazov z uporabo modernih tehnologij in novih načinov komuniciranja, ki bistveno olajšujejo prestrezanje in snemanje zasebnih pogovorov, pridobivanje posnetkov (tudi z droni), vdiranje v elektronsko pošto in račune na družbenih omrežjih, ipd. Elektronske dokaze (audioposnetke, videoposnetke, avdio-videoposnetke, elektronsko pošto, vsebino spletnih strani in socialnih omrežij ter podatke, shranjene na digitalnih napravah) zaradi svojevrstne narave ne moremo jasno umestiti v vnaprej določeno vrsto tradicionalnih dokaznih sredstev pravdnega postopka.

Pomanjkljiva pravila odpirajo vrata možnosti napačnega postopanja procesnih subjektov (še posebej odvetnikov in strank), ki tekom postopka hranijo in uporabljajo posamezne elektronske dokaze, kar je vzrok za poseg v njihovo celovitost in verodostojnost. V okviru zastavljenega projekta se bo na podlagi interdisciplinarnega pristopa identificiralo nove pravne probleme. Tako bodo rezultati izvedenega projekta izdelava smernic za nadaljnjo diskusijo in mehanizmi za krajše oblike usposabljanj za odvetnike, oblikovanje predlogov za redne študijske vsebine in morebitne izbirne predmete. Prav tako bo zaključno poročilo v pomoč Odvetniški zbornici Slovenije in njenim članom odvetnikom pri njihovem delovanju in postopanju z elektronskimi dokazi. V projektu bo sodelovala referenčna odvetniška pisarna, s katero bodo sodelujoči študenti izvedli stalne intervjuje na sedežu partnerja, torej v poslovnem okolju, ki bo omogočal identifikacijo ključnih problematičnih pravnih vprašanj za ciljne skupine, izvedena pa bo tudi predstavitvena delavnica na sedežu partnerja ter redna spletna srečanja med študenti in partnersko odvetniško pisarno. Zaključno poročilo bo v celoti na voljo Odvetniški zbornici Slovenije in Pravniškemu društvu v Mariboru, na podlagi katerega se bodo lahko, glede na rezultate raziskave, vodile nadaljnje aktivnosti.

Projektna skupina bo analizirala obstoječo normativno podlago na nacionalni in evropski ravni, opredelila temeljne pojme in se seznanila s praktičnimi vprašanji zadevnega področja tudi s primerjalno-pravno ureditvijo v izbranih evropskih državah (Avstrija, Hrvaška, Nemčija) in še posebej z ureditvijo v ZDA.

Projekt v okviru Slovenske strategije pametne specializacije naslavlja prednostno področje pametna mesta in skupnosti. Posamezniki nimajo ustreznega znanja, ki bi ga lahko uporabili takrat, ko se soočijo s pravnimi problemi. Tako so odvisni od pravnih storitev, ki jih praviloma nudijo odvetniške pisarne. Peta industrijska revolucija pospešeno prinaša nove načine nudenja storitev, ki presegajo trenutno uveljavljene tradicionalne okvire. Napredek informacijske družbe pomembno vpliva na dvig kakovosti življenja, povečanje števila delovnih mest, izboljšanje inovativnosti in konkurenčnosti gospodarstva ter enakomeren regionalni razvoj. Zaradi omenjenih pozitivnih učinkov je zelo pomembno, da možnosti tehnologije upoštevamo tudi na področju prava. S pomočjo instrumentov informacijsko-komunikacijskega okolja je tako mogoče poenostaviti postopek pravne pomoči in dostopa do sodnega varstva. Na tak način se državljanov približa pravosodni sistem in omogoči preprostejši in bolj ljudski način uveljavljanja njihov pravic. Namen projekta je analizirati področja prava, z osredotočanjem na dokazno pravo, na katerih bi se lahko posameznikom zagotovil cenejši (tudi brezplačni), hitrejši in kakovostnejše zastopanje (npr. identifikacija zadeve; lažje zbiranje dokaznega gradiva in enostavnejšo odločitev o začetku sodnega ali upravnega postopka, itd.). Z uporabo IKT bi se vzpostavila orodja, ki bi zagotavljala hitrejšo in enostavnejšo komunikacijo med strankami in odvetniki – on-line pomoč ter zbiranje dokaznega gradiva, ki lahko že v predsodni fazi zagotovi kvalitetne informacije o možnostih reševanja konkretne zadeve. Z rezultati se bo na lokalnem/regionalnem nivoju pripomoglo k razumevanju napredka v tehnološkem smislu in razumevanju odvetniških storitev v okviru opravljanja procesnih dejanj zbiranja in predlaganja dokazov ter podalo odgovore na možnosti izboljšanja na področju stanja IKT v pravu.

Projekt je vključeval različne aktivnosti, ki bodo pripomogle k povečevanju konkurenčnosti partnerskega podjetja na tujih trgih in zasledovanju trajnostnega vidika ter zelenega prehoda v njihovi proizvodnji kot tudi upravljanju. Ta cilj so zasledovali študenti, ko so  na različne načine pomagali podjetju pri uresničevanju projekta Sfera Al_13, ki je namenjen vzpostavitvi multimedijskega centra. Multimedijski učni center bo služil kot osnova za vzpostavitev tovarne prihodnosti, ki je v interesu vseh deležnikov, vključno z Univerzo v Mariboru. Projekt je upošteval usmeritve Slovenske strategije pametne specializacije S5, ki poudarja prehod na zeleno gospodarstvo in trajnostno proizvodnjo, vključno s trajnostnim upravljanjem, zato so bile projektne aktivnosti razdeljene na štiri stebre: ekonomskega, tehnološkega, izobraževalnega ter pravnega, znotraj katerih so študenti raziskovali obravnavano problematiko glede na strokovne usmeritve svojih študijskih programov ter jih z različnimi inovativnimi metodami učenja povezovali v interdisciplinarno celoto. Multimedijski učni center bo podjetju nudil podporo pri bolj zeleni in bolj trajnostni proizvodnji, promociji  in upravljanju v njihovi vsakdanji praksi.

Za Nigrad, komunalno podjetje d. o. o. je krožno gospodarstvo nedvomno ključnega pomena. V podjetju se zavedajo, da je krožno gospodarstvo način organizacije proizvodnje in potrošnje, ki temelji na delitvi, ponovni uporabi, popravilu, prenovi in recikliranju obstoječih materialov in izdelkov, kakor dolgo je to mogoče, da se življenjska doba izdelkov podaljša, zmanjša pa se količina odpadkov. Ko izdelek pride do konca svoje življenjske poti, se materialov, iz katerih je narejen ne zavrže, temveč se jih v največji možni meri obdrži. Na ta način se jih vedno znova ponovno uporabi, kar še dodatno ustvarja vrednost in zmanjšuje količino nastalih odpadkov. V bistvu gre za obrat od tradicionalnega linearnega gospodarskega modela, ki se zanaša na velike količine poceni, lahko dostopnih surovin in energije in v katerem se pojavlja tudi t. i. načrtno zastaranje. To pomeni, da so izdelki zasnovani z omejenim rokom trajanja in je po preteku tega roka potrebno kupiti nove. To močno povečuje količino nastalih odpadkov in tako ustvarja močan pritisk na okolje. Pametnejša raba surovin zmanjšuje izpuste CO₂ v ozračje, poleg tega pa zmanjšuje količino nastalih odpadkov in ustvarja nova delovna mesta. Potrošniki pa pridobijo trajnejše in inovativne izdelke, ki zvišujejo kakovost življenja in dolgoročno zmanjšajo stroške tako odjemalcem, organizacijam kot tudi družbi.

S ciljem začeti s krožnim gospodarstvom se je Javno podjetje Nigrad, d. o. o. v sodelovanju s partnerji iz regionalnega okolja odločilo za pripravo in izvedbo projekta »CINDERELA«. Projekt so pričeli izvajati leta 2018, se je zaključil leta 2022. Projekt je trenutno v fazi zaključevanja in bo kmalu prešel v fazo eksploatacije in nadgrajevanja. V projektu so se osredotočili na prihajajočo intenzivnejšo urbano gradnjo. Tako so v okviru projekta razvili in uvedli model, ki vključuje uporabo sekundarnih surovin (nastalih z reciklažo odpadkov). Model prispeva k zmanjšanju negativnih vplivov na okolje za do 20%, prav tako bo povečal recikliranje gradbenih odpadkov (do 30%), ki jih v okolju nastane največ. Podjetje prav tako v Dogošah pilotno preizkuša možnost uporabe zelenega obreza za pridobivanje rodovitne zemljine. V ta namen so premleli cca. 430 m³ zelenega obreza.

V pričujočem projektu so študentje sodelovali tudi pri identificiranju divjih odlagališč, njihovi sanaciji in  pri njihovi sanaciji in pripravi dodatnih inovativnih predlogov za obdelavo pridobljenega materiala iz divjih odlagališč ter njegovo prodajo na trgu. Študentje so s pomočjo delovnega mentorja ter drugih sodelavcev podjetja vključeni v postopek identifikacije odjemalcev za predelan material. S tem so pridobivali nova znanja, hkrati pa bodo prispevali k zaključevanju urbanih zank materiala, s čimer bodo pomagali pri krepitvi krožnega gospodarstva, ter k pripravi podjetja na zagotavljanje temeljev pametnega mesta (semaforizacija in kanalizacija). To bo rezultiralo v modelu krožnega gospodarstva za podjetje.

Pripravili so tudi model ozaveščanja zaposlenih o krožnem gospodarstvu, trajnosti in digitalni usmerjenosti podjetja ter razvoj inovativnih aktivnosti podjetja na področju krožnega gospodarstva, trajnosti in digitalizacije. Model podjetju pomaga pri pripravi izobraževanj in usposabljanj ter drugih metod učenja ter prenosa znanj na zaposlene, da zaposlene ozavestijo in opolnomočijo za krožno gospodarstvo. Vse navedeno pa je ključno za trajnostno in družbeno-odgovorno družbo, kakor tudi za pametna mesta, saj Javno podjetje Javno podjetje Nigrad, d. o. o. upravlja tako s semaforizacijo, kot tudi s komunalnim omrežjem mesta Maribor.

Dodatno so študentje pripravili tudi predloge, kako v podjetju na inovativen način vpeljati različne oblike prenosa znanja med zaposlenimi s poudarkom na mentorstvu, obratnem in vzajemnem mentorstvu ter medgeneracijskem sodelovanju. Oblikovali so Priročnik za izvajanje mentorstva v podjetju. Vanj so poleg predhodno navedenih predlogov vključili tudi predloge za inovativne načine za motivacijo zaposlenih in njihovo aktivno vključevanje v program mentorstva in obratnega mentorstva v podjetju.

Prav tako je bil dan poudarek inovativnemu pridobivanju znanj s sistematičnim reševanjem problemov, eksperimentiranjem z novimi pristopi, učenjem na podlagi izkušenj iz preteklosti uspešnih podjetij in prenosom znanja v vse celice podjetja. Vse to so tudi konkretne oblike projekta, ki bo rezultiral v Model ozaveščanja zaposlenih o krožnem gospodarstvu, trajnosti in digitalni usmerjenosti podjetja ter razvoj inovativnih aktivnosti podjetja na področju krožnega gospodarstva, trajnosti in digitalizacije.

Rezultati projekta na posameznih vsebinskih področjih, ki smo jih obravnavali, so naslednji:

·         DIVJA ODLAGALIŠČA – Pravni vidiki trajnostnega razvoja divjih odlagališč gradbenih odpadkov

·         Opredelitev odpadka,

·         Smernice EU in trajnostni razvoj,

·         zeleno naročanje,

·         Divja odlagališča in njihova sanacija

·         Drugo

·         KROŽNO GOSPODARSTVO

·         Opredeljene možnosti ponovne uporabe odpadkov, s katerimi je soočeno Javno podjetje Nigrad, s posebnim poudarkom na pometkih, mulju, asfaltov in drugih odpadkih

·         MODEL OZAVEŠČANJA ZAPOSLENIH O KROŽNEM GOSPODARSTVU, TRAJNOSTI IN DIGITALNI USMERJENOSTI PODJETJA TER RAZVOJ INOVATIVNIH AKTIVNOSTI NA PODROČJU KROŽNEGA GOSPODARSTVA, TRAJNOSTI IN DIGITALIZACIJE

·         Inovativna aktivnost podpore projektnega dela

·         Zasnovan nabor uporabnih aplikacij za projektno delo (18 aplikacij),

·         Izbrana primerna aplikacija za Javno podjetje Nigrad za področje projektov – aplikacija TRELLO

·         Zasnovan priročnih za zaposlene za uporaba aplikacije Trello

·         Izvedeno usposabljanje zaposlenih za uporabo aplikacije Trello

·         Predstavitev možnosti nadgradnje aplikacije Trello

·         Model internega komuniciranja in strategija socialnih omrežij

·         Oblikovan predlog Akta o internem komuniciranju v javnem podjetju Nigrad

·         Pripravljena Strategija komuniciranja na socialnih omrežjih podjetja

·         Postavljena socialna omrežja za podjetja in pripravljene grafike za objave

·         Zasnovan »Social media vodnik«

·         INOVATIVNI NAČINI PRENOSA ZNANJA MED ZAPOSLENIMI S POUDARKO NA VSEH VRSTAH MENTORSTVA, MEDGENERACIJSKEM SODELOVANJU

·         Oblikovan splošni model mentorstva in obratnega mentorstva

·         Posodobljen pravilnik o izvajanju mentorstva in obratnega mentorstva

·         Zasnovana konkretna programa mentorstva in obratnega mentorstva za dva oddelka v javnem podjetju Nigrad in to je za UTS in Komercialo

·         Oblikovanje ukrepov za spodbujanje mentorstva in obratnega mentorstva tako za mentorje kot tudi mentorirance

·         Model medgeneracijskega sodelovanja

·         Podan predlog za oblikovanje platforme za spremljanje zadovoljstva zaposlenih

·         SPLOŠNO

·         Oblikovan Google drive z vsemi dostopnimi dokumenti

·         Konferenčni prispevki za mednarodno konferenco IRDO in IZZIVI IN TEŽAVE

·         Pripravljen elaborat projekta

·         Strokovni prispevek

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (doc. dr. Luka Pavlič, univ. dipl. inž. rač. in inf.)

Proizvodnja električne energije in njeno ustrezno prilagajanje predvsem potrebam na trgu, a tudi drugim omejitvam, postaja ključen del sodobne družbe. Trend umikanja proizvodnje električne energije iz fosilnih goriv in usmerjanja v obnovljive vire prinaša poleg pozitivnih učinkov za okolje tudi nekaj pomislekov in izzivov. Eden izmed njih je ustrezno kratko in srednjeročno planiranje proizvodnje električne energije iz kombinacije treh virov: voda, veter, sonce.

Ustrezno kratkoročno prilagajanje razmeram na trgu ob kombinaciji več virov (voda, veter, sonce) je sicer možno, a še neizkoriščeno. Tako predstavljajo kratkoročne spremembe v okolju, ki imajo za rezultat spremembe proizvodnje na kratek rok lahko zelo negativen učinek. Z ustreznim kratkoročnim predvidevanjem (časovno okno ranga 15 minut) proizvodnje posamezne elektrarne in ustreznim prilagajanjem proizvodnje v elektrarnah, kjer je to možno (npr. hidroelektrarne) bi lahko dosegli stabilnejšo proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov v celotnem proizvodnem sistemu.

Cilj projektne naloge je torej zagotoviti in praktično preizkusiti napovedne modele proizvodnje električne energije (osredotočili smo se na sončne elektrarne) ob upoštevanju kratkoročnih sprememb vremena. Želen rezultat projekta je kratkoročno predvidevanje nihanja proizvodnje ter ustrezno poročanje le-tega na stran virov, ki lahko nihanja zgladijo (osredotočili smo se na hidroelektrarne), in s tem zagotoviti konstantno proizvodnjo električne energije ne glede na kratkoročne spremembe vremena prehodnega značaja.

Fakulteta za naravoslovje in matematiko (Urška Martinc prof. biol., izr. prof. dr. Drago Bokal)

Tekom projekta so v projekt vključeni obravnavali tematike okoljevarstva in podnebne nevtralnosti, ki so jih skušali povezati z zrelostnimi modeli in optimizacijo poslovnih procesov. S pomočjo literature smo se najprej seznanili s pojmi, vezanimi na podnebno nevtralnost. Proučili so različne okoljske standarde in kazalnike, posebno pozornost so namenili standardoma ISO 14040 in ISO 14044. Prav tako so pregledali nabor različnih zrelostnih modelov, izmed katerih so izbrali zrelostni model CMMI, ki smo ga kasneje nadgradili z dodatkom okoljskih kazalnikov. Na podlagi tega modela so izdelali petstopenjsko shemo z zrelostnimi in zmožnostnimi ravnmi. Vsaka raven je imela določene karakteristike, vezane na podnebno nevtralnost in okoljske kazalnike. Cilj projekta je bil pripraviti vprašalnik, s pomočjo katerega bi izvedli raziskavo dejanskega stanja na trgu med slovenskimi podjetji. Izdelana shema je bila osnova za pripravo tega vprašalnika. Na podlagi izvedenih intervjujem bomo podjetjem ponudili možnost vpogleda v svoje delo in možnost optimizacije ter izboljšanja delovnih pogojev. 

Prav tako so se študentje tekom projekta ukvarjali z digitalizacijo ter optimizacijo poslovnih procesov, zato je bil eden od ciljev tudi avtomatizacija procesa za izdelovanje časovnic (mesečnih poročil). Zato razvijajo orodje, s katerim bi to dosegli.

Uporabljali so Telegram bot, s katerim so postavljali vprašanja študentom glede občutkov ob delu pri projektu, njihove stopnje odgovornosti pri delu v zvezi s projektom (upoštevanje lastnih interesov, mnenj drugih, komunikacija, kakovost izdelka, proaktivnost, koordinacija itd.). Študentje so v sklopu Telegram bota odgovorili tudi na vprašanja, ki sprašujejo po času, namenjenemu delu na projektu ter kratkem opisu dela v preteklem tednu.

Z odgovori, ki se navezujejo na občutke in stopnjo odgovornosti, orodje izriše graf, ki prikazuje čustvena stanja in stopnje odgovornosti študenta v posameznem tednu.  S tem vidimo posameznikov razvoj čustvenih stanj ob delu na projektu.

Na podlagi posameznikovih odgovorov, ki se navezujejo na čas ter kratek opis opravljenega dela v posameznem tednu, orodje združi odgovore iz tednov enega meseca in izriše časovnico za pretekli mesec v pdf obliki.

Z avtomatizacijo opisanega smo poenostavili izpolnjevanje mesečnih časovnic, zaradi česar je samo izpolnjevanje potekalo hitreje, analiza podatkov je bila hitrejša in enostavnejša, do grafične predstavitve rezultatov so prišli zelo hitro.

Tekom projekta so spremljali tudi mnenje študentov o digitalizaciji.

Študentje so v večini izražali pozitivno mnenje o digitalizaciji tovarn v prihodnosti. So mnenja, da zviša produktivnost pri delu, saj bi naj programi izvajali določene naloge hitreje kot ljudje, kot primer so navajali računanje, spremljanje količine in kakovosti dela ipd. Kot dobro lastnost navajajo tudi lažje razporejanje časa, saj lahko s pomočjo tehnologije lažje predvidevajo koliko časa bodo porabili za določeno aktivnost in s tem bolj efektivno razporejajo s časom. Pozitivno doživljajo tudi to, da jim digitalizacija omogoča lažjo komunikacijo s sodelavci. Po drugi strani pa negativno doživljajo dejstvo, da digitalizacija omogoča večji nadzor nad delavci. Ker tehnologija nadzira koliko delajo in kako produktivni so pri tem delu, to med delavci ustvari zelo neprijetno delovno okolje, kar vpliva na pojav negativni čustev med njimi. Pojavijo se negativni občutki zavistnosti, nevšečnosti, stresa, ki izvirajo iz pojava večjega občutka tekmovalnosti med sodelavci zaradi dviga lastnega delovnega časa in produktivnosti v primerjavi z ostalimi. Izgubi se občutek povezanosti, timskega dela, medsebojne pomoči in solidarnosti. Robotizacija pri študentih vzbuja strah, da bodo roboti in programi prevzeli delovna mesta ljudi in jih hkrati skrbi za lastno prihodnost. Tistih, ki na projektu proučujejo doživljanje digitalizacije tovarn s strani študentov, so mnenja, da digitalizacija dobro vpliva predvsem na lastno povratno informacijo o razporeditvi n produktivnosti pri delu, ki posamezniku omogoča bolje upravljanje s časom v prihodnje. Slednje mu omogoča kvalitetnejše opravljeno delu v krajšem času, boljši razpored dela znotraj delovnika, manjšo izčrpanost in več prostega časa.

Projekt naslavlja problematiko povečanja energetske učinkovitosti procesov in procesnih sklopov, kar je temeljna zahteva za čimprejšnji prehod na nizkoogljično družbo. Računalniško podprto načrtovanje obratovalnih obratovalnih pogojev procesa lahko na sistematični način bistveno pripomore k povečanju energetske, snovne, okoljske in ekonomske učinkovitosti procesov.   

Upraševanje v živilski industriji predstavlja velik potencial za razne produkte in aplikacije, ki do sedaj niso bile popolnoma izkoriščene. Težava je, da je upraševanje energetsko intenziven proces, saj vključuje velike pretoke zraka, ki mora biti segret tudi na 200°C, še prej pa osušen odvečne vlage. Hkrati je pa ob neprimerni regulaciji sistem zelo občutljiv tudi na vremenske pogoje. V podjetju Tastepoint, d.o.o na 4 izmed 7 stolpov še ni sistema razvlaževanja zraka, kar se pozna predvsem v nižji kapaciteti upraševalnikov, saj morajo upariti še vlago vstopnega zraka in ne samo tiste v produktu.

Vir viška toplote predstavljajo izpušni plini, ki dosegajo relativno visoke temperature.  Odvečna toplota izpušnih plinov tako predstavlja potencial za toplotno integracijo in posledično za zmanjšanje porabe zemeljskega plina, ki se porablja za segrevanje zraka. V projektu so raziskovali potencial energetskega prihranka s toplotno optimizacijo sistema ob upoštevanju obratovalnih parametrov.  

V okviru raziskav so izdelali simulacijo upraševanja, ki je razdeljena v dva sklopa. V prvem sklopu so analizirali termodinamske in fizikalne lastnosti napajalne raztopine uparjalnikov. Za suho snov so predpostavili, da je zmes sladkorjev. Razvili so poenostavljene matematične modele, ki napovedo lastnosti, kot so gostota, viskoznost, in izparilna entalpija v odvisnosti od temperature in koncentracije suhe snovi. V drugem sklopu so izvedli simulacijo procesa in primerjali učinkovitost procesa z in brez razvlaževanja zraka.

Ugotovili so, da lahko del odpadne toplote izpustov iz upraševalnih stolpov izkoristimo za predgrevanje svežega zraka. S tem prihranimo na porabi energentov in zmanjšamo ogljični odtis procesa. Z učinkovito toplotno integracijo lahko zmanjšamo ogljični odtis za 28 %.

Raziskovali so, kakšen je letni potencial dviga kapacitete z vpeljavo razvlaževalcev zraka za posamezne upraševalne stolpe. Ugotovili smo, da je ta močno odvisen od letnega časa in relativne vlažnosti zraka. Pozimi, ko je zrak relativno suh, so pričakovani učinki sušenja nizki. Po drugi strani pa so v poletnem obdobju, ko je vlažnost zraka v povprečju višja, večji. Rezultati kažejo, da je kapaciteta upraševalnika z ustreznim razvlaževanjem vtočnega zraka v kritičnem obdobju (visoka relativna vlažnost zraka) do 30 % večja. 

Fakulteta za strojništvo (doc. dr. Jasmin Kaljun, doc. dr. Andrej Cupar)

Cilj projekta je definirati ustrezno aplikativno metodologijo za tridimenzionalno digitalizacijo premične kulturne dediščine in pripraviti vzorčen primer virtualne predstavitve muzejske zbirke, ki bo postavljen na strežniku partnerske organizacije. Ob enem pa na osnovi 3D modelov pripraviti replike, ki jih bo mogoče uporabiti v različne namene, kot spominke, replike za predstavitev prikrajšanim skupinam občinstva, nadomestne eksponate v času restavracije originalov … Partnerska organizacija bo metodologijo lahko aplicirala tudi na ostale zbirke.

Študenti se spoznavajo s »state-of-the-art« tehnologijami 3D skeniranja, pridobivajo praktične izkušnje ob uporabi različnih tehnologij in po-obdelavi podatkov ter nenazadnje spoznavajo pomen ohranjanja kulturne dediščine.

Fakulteta za strojništvo (doc. dr. Jasmin Kaljun, asist. Jani Humar)

Cilj projekta je definirati potencialne možnosti razvoja pametnih LTŽ cestnih elementov skladno s Slovensko strategijo pametne specializacije (Pametna mesta in skupnosti), kjer bodo rezultati predlaganega projekta podlaga za razvoj tehničnih rešitev za pametna omrežja v okviru interneta stvari in vgrajenih pametnih sistemov. Skozi projekt bo projekta skupina razvila tudi idejni koncept pametnega LTŽ cestnega elementa, ki ga bo predvidoma moč tudi praktično preizkusiti.

Študenti se spoznavajo s »state-of-the-art« tehnologijami razvoja in proizvodnje LTŽ elementov, pridobivajo praktične izkušnje ob uporabi različnih tehnologij in po-obdelavi podatkov, ter nenazadnje spoznavajo pomen razvoja sodobnih pametnih elementov prometne oz. komunalne infrastrukture.

Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo (doc. dr. Anita Prapotnik Brdnik, univ. dipl. fiz.)

Osnovna šola Pohorskega bataljona Oplotnica, podružnica Prihova (Mojca Vreš)

Zavod CITILAB Maribor so.p. (Biljana Petrovčič)

Maruša Stupan, Minja Šumnik, Barbara Kokol, Nina Kotnik, Mojca Šeruga, Žan Golež, Janita Barber, Nina Vinšek.

Šola igra pomembno vlogo v življenju vsakega otroka. Izkušnje in znanje, ki jih pridobi že v osnovni šoli pomembno vplivajo na odločitev za poklic in nadaljnjo karierno pot. A kaj, ko je učenje naporno, igra pa tako privlačna. A snov učencem lahko približamo tudi skozi igro, saj je igra naravni način učenja.

Zato so se znotraj projekta SIZZ odločili učencem osnovnih šol popestriti in polepšati učenje skozi danes zelo priljubljeno igro “soba pobega”. Igra poteka tako, da se igralec vživi v določeno zgodbo in kot aktivni udeleženec te zgodbe rešuje različne naloge in uganke, da pride do končnega ključa, s katerim lahko odklene sobo, v kateri se nahaja, in iz nje pobegne. V drugih različicah iste igre, lahko s ključem reši neko drugo navidezno bitje (npr. igračo) ali najde in odklene skrinjo z zakladom.

Izvorno se igra igra v že pripravljeni in popolnoma opremljeni sobi. To za marsikatero šolo predstavlja problem, ker za mora postavitev igre žrtvovati primeren prostor, ki ga kasneje ne more uporabljati za druge stvari. Zato so znotraj projekta načrtovali prenosno sobo pobega, ki se lahko izvaja v poljubni učilnici, ki je pred igro ni potrebno posebej pripravljati. Igro so želeli  narediti čim bolj fleksibilno, zato so jo sestavili iz treh enot:

1.       Iz privlačne in napete zgodbe, ki povezuje vse naloge. Zgodba je sestavljena iz delov, ki jih lahko dodajamo in odvzemamo (skupaj s pripadajočimi nalogami) in tako prilagajamo čas igre. S tem omogočamo šolam, da čas igre prilagodijo svojim potrebam. Teme zgodb so črpali iz učnih načrtov kot so npr. Stari Egipt in druga svetovna vojna ter v njih poizkusili vplesti učno snov.

2.       Znotraj zgodbe morajo učenci rešiti določene naloge. Naloge so zasnovane linearno: ko rešijo prvo nalogo, izvedo nadaljevanje zgodbe in naslednjo nalogo. Nekatere naloge so povezane z učno snovjo, druge zahtevajo določene spretnosti kot na primer skupno sodelovanje. Naloge znotraj zgodbe se lahko v določeni meri spreminjajo, kar omogoča ponovitev igre.

3.       Z uspešno rešeno nalogo, udeleženci odprejo ključavnico. Tukaj se niso omejili le na klasične ključavnice na ključ ali številčnico, ampak so zasnovali izvirne ključavnice, uporabili pa so tudi nekaj idej, ki so jih našli na spletu. Škatle s temi mehanizmi so sami izdelali s pomočjo 3D printerja in laserskega rezalnika. S pomočjo načrtov si šole lahko same izdelajo pripomočke, kot del pouka oziroma v sklopu tehničnega dneva.

     Katalog_SIZZ (1)

Fakulteta za organizacijske vede (doc. dr. Borut Werber, doc. dr. Domen Verber)

DERMATOLOGIJA BARTENJEV družba za intelektualne dejavnosti, d.o.o. (prof. dr. Igor Bartenjev, dr. med., dermatovenerolog)

Dom upokojencev Idrija, oskrba in varstvo starostnikov, d.o.o. (Urška Močnik, dr. med., spec.)

Jernej Zatler, Bojan Petrovski, Zala Lahovnik, Žiga Pigac, Teodora Marković, Ian Bogdan, Cene Skrt.

Cilj projekta je v sodelovanju z dermatologi, domom upokojencev Idrija in uporabo visokozmogljivih tehnologij ter umetne inteligence izdelati prototipno rešitev, ki bo pacientu omogočila, da po navodilih s telefonom posname fotografijo kožnega znamenja, sliko s podatki vnese v sistem, sistem pa s pomočjo umetne inteligence in prepoznavanja fotografij sliko analizira in poda mnenje o nujnosti obiska pri dermatologu.

Zaradi kompleksnosti sistema (ena vrsta raka ima več specifičnih lastnosti) bo prototipna rešitev prepoznavala samo bazalnocelične oblike raka, za druge pa bomo sistem dopolnili kasneje (drugi projekti).

Projekt teče po planu. Študenti so najprej proučili literaturo in bili s strani delovnih mentorjev seznanjeni z osnovami kožnega raka in s strani pedagoških mentorjev o osnovah umetne inteligence in načina kako bi jo naj uporabili v tem projektu. Sledilo je formalno izobraževanje študentov in pedagoškega mentorja v obliki enodnevnega NViDIA certificiranega usposabljanja / delavnice Osnove globokega učenja. To znanje so neposredno potrebovali za svojo rešitev.

Oddana je bila prijava projekta etični komisiji.

Izdelali so bila grafično podobo, prototip mobilne rešitve za zdravnika oz. pacienta ter prototip namizne rešitve za zdravnike.

Poiskali so javno dostopne zbirke fotografij kožnih rakov za učenje nevronskih mrež ter lastnosti bazalno celičnih rakov za učenje nevronskih mrež.

Izdelali so rešitev nevronske mreže, ki prepozna ali je na sliki kožno znamenje ali ne (faza testiranja), rešitev nevronske mreže za prepoznavo bazalnoceličnega raka (faza testiranja) ter pripomoček za zajemanje slik zdravnika ali pacienta (v fazi testiranja).

Pripravljena je bila namestitev programskih rešitev za mobilno rešitev.

Študent iz MF UL se je usposabljal pri delovnem mentorju iz DERMATOLOGIJE BARTENJEV. Študent bo s pomočjo pripomočka in pod vodstvom delovne mentorice pregledal prostovoljce v Domu upokojencev Idrija, zajel slike in jih shranil z opisi v sistem. Program bo s pomočjo prepoznave slik in umetne inteligence opredeli sliko in predlagal postopanje. Fotografije bo pregledal še dermatolog.

V dermatološki kliniki bodo zajemali fotografije pozitivnih vzorcev BCC in jih posredovali v bazo učenja.

Pri vseh prostovoljcih, kjer bo zaznano sumljivo kožno znamenje bodo napoteni k osebnemu zdravniku, le ta jih bo napotil k specialistu dermatologu, da bo domnevo potrdil ali zavrnil.

Jaka Rober, Danilo Osojnik, Žan Černelč, Tilen Leskovar, Tjaša Brglez, Leon Shumanski, Jelena Stupar, Sara Gjorgjievska, Pane Andov.

Digitalizacija sektorja energetike je primer splošnih znanj, ki jih bodo morali imeti prihodnji diplomanti. To pomeni, da se bodo inženirji elektrotehnike učili novih znanj podatkovne analitike, ki bo posledično omogočala učinkovitejšo rabo električne energije na nivoju gospodinjstva.  

Vseh devet v projektu sodelujočih študentov zavzeto in samostojno izvaja projektne aktivnosti, ki so razdeljene na 5 delov:

1. del je najzahtevnejši del, v katerem študentje razvijajo krmilno ploščo, s katero bo možno krmiliti delovanje makete elektroenergetskega sistema Slovenije. Pred tem so izvedli računalniški model ter povezave s programskim okoljem Matlab Simulink. 
2. del: Paralelno fizičnemu krmilnemu modelu se razvija tudi spletno okolje, kjer bo možno nadomestiti krmilno ploščico s tabličnim računalnikom. V obeh primeri bo sistem deloval tako, da se bo lahko testiralo balansiranje proizvodnje in porabe. 
3. del: Izdelava spletne strani ter zbiranje slikovnega in video gradiva s ciljem čim boljše predstavitve projekta ter motivacije študentov za nadaljnje delo.
4. del: Nadaljevanje snemanja promocijskih videov, tokratno osredotočenih na distribucijsko omrežje. 

Melisa Brković, Davorin Juhart, Rene Gril Rogina, Jasna Vidinić, Aleksandra Keše, Ema Shamakovska, Jan Hauptman, Nina Ambrožič, Ema Moser.

Povpraševanje po tuji delovni sili na področju zdravstva zaradi pomanjkanje domačih kadrov je veliko, prav tako je to dejavnost, kjer je za delo s pacienti ključno poznavanje slovenskega jezika.

S tem namenom bo v okviru interdisciplinarnega projekta Zdrava slovenščina ustvarjena prosto dostopna spletna Zdravka, ki bo namenjena neslovensko govorečim zaposlenim na področju zdravstva za učenje slovenščine kot drugega in tujega jezika na ravni B2. Aplikacija bo podprta z ustreznim korpusom besedil, sporazumevalnih vzorcev s področja medicine, opisom slovnice slovenskega jezika na ravni B2 in slovarčkom s področja medicine. Zaradi interdisciplinarne narave projekta bodo v vseh aktivnostih projekta sodelovali študentje s področja slovenščine, matematike, medijskih komunikacij in medicine ter dietetike, ki bodo skrbeli za vsebinsko in programsko realizacijo aplikacije. Študentke in študenti bodo delali pod mentorstvom dveh mentorjev s področja slovenskega jezika in matematike.

Izvedba projekta predvideva naslednje aktivnosti:

AKTIVNOST 1: Analiza stanja spletnih aplikacij za poučevanje tujih jezikov bo zajemala pregled literature in prosto dostopnih spletnih aplikacij, skozi katere bodo študentje prepoznali obstoječe stanje in prepoznali prednosti, slabosti in pomanjkljivosti pri doseganju ključnega cilja tega projekta.

AKTIVNOST 2: Priprava jezikovnega gradiva (korpus besedil in sporazumevalnih vzorcev, opis slovnice, slovnične vaje ter slovarček s področja medicine) na ravni B2.

AKTIVNOST 3: Izdelava spletne aplikacije Zdrava slovenščina, ki zajema programiranje maske za vnos podatkov v aplikacijo, oblikovanje spletne podobe aplikacije, programiranje spletne aplikacije Zdrava slovenščina ter vnos pripravljenega jezikovnega gradiva v masko aplikacije.

AKTIVNOST 4: Promocija projekta in rezultatov projekta

Promocija projekta in ustvarjenih rezultatov v širši javnosti preko socialnih omrežij, spletne strani projekta oz. spletne aplikacije, dveh delavnic za promocijo in testiranje aplikacije, e-pošte ipd.

Ocenjujejo, da bodo rezultati posameznih aktivnosti pomembno prispevali k razvoju in popularizaciji učenja slovenščine kot drugega in tujega jezika in k popularizaciji koriščenja spletnih aplikacij kot didaktičnega pripomočka pri učenju slovenščine kot drugega in tujega jezika, in sicer predvsem pri zaposlenih v zdravstvu, ki se iz različnih razlogov ne morejo udeležiti tečajev za izpopolnjevanje znanja s področja slovenščine kot drugega in tujega jezika. Spletna aplikacija ima trajnostno in dolgoročno družbeno korist, saj bo prosto dostopna in na voljo vsem zainteresiranim za učenje slovenščine v lokalnem in regionalnem okolju.

LH-G DRUŽBA, d.o.o. (Igor Gaber)

Vanesa Korže, Hana Zakrajšek, Špela Gaber, Polonca Škerget, Diana Lešnik, Marko Troha, Tjaša Skerbinjek, Lučka Stopinšek, Primož Hroval.

Prehrana ljudi močno vpliva na trajnostnost družb in planeta. Prehranski vzorci, ki temeljijo na rastlinski osnovi (uživanje zelenjave, sadja, stročnic, polnovrednih žitaric, oreškov, semen in začimb) prispevajo k boljšemu zdravju ljudi, varovanju planeta in dobrobiti živali.

Projekt naslavlja vprašanje dejavnikov trajnostnih prehranskih vzorcev po svetu, v Sloveniji in strank podjetja partnerja iz gospodarstva, gostinskega obrata Loving Hut iz Maribora. Preučene bodo skupine dejavnikov in intervencij za povečanje trajnostnih prehranskih vzorcev. Rezultati projekta bodo doprinesli k pozitivnim družbenim spremembam v smislu ozaveščanja javnosti o pomenu trajnostne prehrane ter potencialno k postopnemu spreminjanju potrošniških prehranskih vzorcev v bolj trajnostne oblike v lokalnem in širšem okolju.

Fakulteta za strojništvo (izr. prof. dr. Vito Tič, univ. dipl. inž. str.)

Jakob Šek, Luka Denša, Nace Roter, Rene Potočnik, Simon Šegula, Tomaž Rejc Zagožen, Žana Šterk

V sklopu projekta »BattPack« bodo vključeni razvili visoko-zmogljiv in multi-funkcionalen baterijski paket, ki bo širše uporaben v najrazličnejših sodobnih električnih vozilih manjših velikosti, kot so npr. mini mestni avtomobili, mini delovna vozila (npr. komunalna, gradbena …), štirikolesniki, ipd.. Baterijski paket bo osnovan na najsodobnejših tehnoloških rešitvah, pri čemer je poleg ustrezne baterijske zasnove zelo pomemben tudi tako imenovan BMS (Battery Managment System), ki predstavlja eno izmed ključnih komponent visoko-zmogljivega baterijskega kompleta z dolgo življenjsko dobo.

Obravnavani baterijski paketi so nedvomno eden izmed osnovnih in najpomembnejših gradnikov vseh vozil e-mobilnosti oz. trajne mobilnosti, ki nam v prihodnosti omogočajo prehod na nizko-ogljično družbo, ki bo temeljila na obnovljivih virih energije.

Dokumenti

Opis baterije

Društvo gobarjev in zeliščarjev Slovenska Bistrica (Marija Šuster)

Kaja Makoter, David Öri, Sanja Toplak, Sara Karlovšek, Sara Grm, Maša Žitek, Polonca Kulčar, Tjaša Štefko

Kurkuminoidi, ki so maščobotopni polifenoli, dajejo kurkumi značilno oranžno barvo in imajo veliko pozitivnih lastnosti na človekovo zdravje. Glavni kurkuminoid v rastlini je kurkumin. V vodi in maščobah topni izvlečki kurkume in njene aktivne komponente izkazujejo močno antioksidativno delovanje. Drugi kurkuminoidi v kurkumi so še demetoksikurkumin in bisdemetoksikurkumin. Kurkuma se uporablja kot aroma v številnih kuhinjah in kot prehranski dodatek, ki bi naj imel številne zdravilne učinke, zlasti protivnetne. Nedavne študije so dokazale protivnetno in protirakavo delovanje kurkume. Vendar pa uporabo kurkumina kot zdravilne učinkovine omejuje njegova slaba biološka razpoložljivost, saj je netopen v vodi in se hitro razgradi v črevesju.

Za uspešno izolacijo biološko aktivnih oz. zdravilnih komponent za človeško telo, je poglavitna sama priprava/obdelava naravnega materiala. Za daljšo obstojnost in uspešnejšo porazdelitev v telesu pa je pomembno tudi kako naravni izvleček formuliramo. Z ustrezno formulacijo pridobimo produkt, ki ima daljši rok trajanja, boljšo absorpcijo v telesu in višjo stabilnost.

Cilj projekta je proučiti lastnosti (mikrobiološke, antikancerogene, antioksidativne) kurkume oziroma ekstraktov in določiti optimalno metodo ter pogoje procesa izolacije učinkovin iz korenike rastline za dosego kakovostnega ekstrakta in formuliranega produkta z visoko biološko razpoložljivostjo.

Delo je razdeljeno na tri sklope:

Prvi sklop bo predstavljal optimizacijo priprave materiala, kar zajema sušenje z liofilizacijo in mletje. S postopkom so predstavili koncept izolacije učinkovin iz korenike kurkume.

V drugem delu so se osredotočili na ekstrakte, kjer je kakovost ekstrakta ovrednotena z visokimi vsebnostmi kurkuminov in antioksidantov ter vplivi ekstrakta na zaviranje delovanja mikroorganizmov, zaustavitvijo delitve melanomskih celic, pozitivnimi vplivi na zdrave celice kože itd.

Plan tretjega dela je izvesti različne postopke formulacij in preveriti sproščanje učinkovin iz pripravljenih formulacij in njihovo biološko razpoložljivost, ter doseči daljšo obstojnost in dostopnost ter dostavo bioaktivnih (zdravilnih) komponent v človeško telo, za peroralno oziroma eksterno uporabo (kreme).

Razvili bodo nove izdelke, formulate (organogeli, kreme, mila) na osnovi ekstraktov iz naravnih materialov z antikancerogeno, antimikrobno in protivirusno aktivnostjo. Te raziskave so bile izjemnega pomena že v času pandemije koronavirusa in vse večje rezistence mikrobov na antibiotike. Postopki bodo izpeljani tako, da bodo stroški proizvodnje nizki in v skladu s trajnostnim razvojem. V sklopu predlaganega raziskovalnega projekta bodo potrditi antikancerogeno in antimikrobno delovanje ekstraktov kurkume in izvedli vezavo le-teh v produkt. Ekstrakti bodo formulirani v izdelke z visoko stabilnostjo. Predvidevajo, da bo njihobv formulat pripomogel k lažjemu doseganju ciljnega mesta delovanja učinkovin. Oboje predstavlja velik izziv v sodobni medicini in farmaciji ter prehrambeni industriji, saj je v zadnjem času veliko raziskav usmerjenih v razvoj novih biokompatibilnih in biorazgradljivih nosilcev za aktivne spojine. Skozi projekt se bodo dotaknili vseh naštetih problematičnih področij in podali celostno rešitev.

Zavod Prosum (Mihaela Kežman)

Onja Livić, Miha Červek, Anja Lešnik, Iza Beširević, Ajda Detiček, Brin Pšunder, Ana Kuhelj, Sara Lazar

Slovenska družba postaja dolgoživa, kar pomeni, da se v demografski strukturi sestava prebivalstva spreminja, in sicer tako da narašča odstotek prebivalstva, starejšega od 65 let. Na drugi strani pa digitalizacija vse bolj prežema naša vsakdanja življenja, tako zasebna kakor tudi poslovna. Digitalizacija pa s seboj prinaša oziroma odpira nove vidike možnih zlorab, tako v dejanskem življenju, kot ( in še posebej) na spletu.

Ker je starejše možno opredeliti kot t.i. ‘digital immigrants’, torej osebe, ki so se soočile z digitalizacijo šele v določenem obdobju svojega življenja, ostaja možnost, da so zaradi tega tudi slabše digitalno in pravno pismeni. Namen projekta je ugotoviti vrzeli pravne in digitalne pismenosti starejših, zaradi česar so ranljivejši ravno v pogledu pravnih tveganj, s katerimi se lahko soočajo na spletu.

V sklopu projekta bo tako narejena analiza izbranih področij, kjer se po naših predvidevanjih pojavljajo največje vrzeli in s tem nevarnosti (npr. zdravstvo, iskanje partnerstev, potrošništvo, turizem, mediji, arhitektura …). Da bi pa dobili tudi vpogled v dejansko stanje, bo izvedena anketa, ki bo naslavljala omenjena tarčna področja oziroma teme. Cilj ankete je pridobiti 100 anketirancev, starejših od 65 let, in analizirati njihove poglede, doživljanja in uporabo spleta in z njim povezana pravna tveganja. Opravljen bo tudi prenos v prakso, katerega namen bo dvigniti osveščenost, starejših od 65 let, o spletnih tveganjih in možnosti njihovega prepoznanja in preprečevanja.

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (doc. dr. Domen Verber)

Društvo študentov Evrope AEGEE-Maribor (Matic Matjašič)

Bojana Simović, Anja Jakovljević, Žan Mišič, Timotej Medved, Amer Mujagić, Martina Tivadar

Več kot 15% študentov Univerze je iz tujine. Ti študenti imajo ob prihodu v Slovenijo veliko težav povezanimi z jezikovnimi in birokratskimi ovirami. Predlagana rešitev te postopke poenostavlja in avtomatizira. Vključuje seznam napotkov za izvedbo uradnih postopkov pred in po prihodu v Slovenijo, za različne kategorije tujih študentov. Rešitev je možno razširiti na poljubno število jezikov. Vsebine strani se kreirajo dinamično iz zalednega sistema za upravljanje z dokumenti.

Aplikacija vključuje uporabo sodobnih tehnoloških rešitev, digitalizacijo upravnih postopkov in odpravo papirnatega poslovanja, ki ga zahteva prijava tujih študentov na Univerzo v Mariboru.

Predlagana rešitev predstavlja tudi instrument za promocijo študija na Univerzi v Mariboru oziroma v Sloveniji na splošno.

Eywineo (Eva Nedelko)

Nina Kotnik, Rok Červek, Anamari Grušovnik, Sara Pečnik, Ana Rous, Nika Bezjak

Podjetje EYWINEO proizvaja butična eterična olja in hidrolate iz slovenskih zelišč. Za namene proizvodnje podjetje samo vzgaja zelišča in izvaja destilacijo zelišč. Končni produkt destilacije zelišč so eterična olja in hidrolati.

Ti produkti morajo biti praviloma pred prodajo na trgu ustrezno registrirani. V skladu z našo zakonodajo se eterična olja lahko registrirajo kot kozmetični izdelek, zdravilo ali kot kemikalija, tržijo pa se lahko tudi kot aroma ali prehransko dopolnilo. Pod določenimi pogoji se lahko za izdelke pridobi tudi ekološki certifikat. Področna zakonodaja, postopki in stroški izvedbe postopkov so zelo različni in precej zapleteni. V primeru neupoštevanja področne zakonodaje proizvajalcem pretijo kazni, katerih višina je ponovno odvisna od tega kako proizvode registriramo in tržimo.  Proizvajalci zato stojijo pred veliko dilemo kako v pravnem smislu obravnavati svoje izdelke, da bo možna prodaja izdelkov čim širšemu spektru odjemalcev.

Projekt zato najprej zajema pregled in analizo relevantne zakonodaje, na podlagi katere študenti oblikujejo strokovna poročila. Zaključki strokovnih poročil bodo predstavljeni na javno dostopni delavnici in v gradivu, ki ga bodo prejeli udeleženci delavnice. Projektno gradivo in delavnica bosta proizvajalcem olajšala registracijo in trženja eteričnih olj v Sloveniji.

Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede (izr. prof. dr. Maja Prevolnik Povše, doc. dr. Janko Skok, doc. dr. Andrej Mergeduš)

Dobro počutje (DP) rejnih živali je ključni moment trajnostne živinoreje in pomemben vidik kakovosti živalskih prehranskih proizvodov. V praksi DP rejnih živali ni v zadostni meri spremljano, pri čemer pomembno omejitev oziroma izziv predstavlja, kako ustrezno in časovno sprejemljivo oceniti DP živali. V praksi se uporabljajo različni protokoli ocenjevanja DP živali (med bolj znanimi sta Welfare Quality in Welfare Monitor), ki so v glavnem še v fazi razvoja in optimiziranja, zlati standard pa zaenkrat ne obstaja. Znano je, da  obstajajo v praksi resni problemi v zvezi DP živali, še zlasti so na udaru krave molznice, pri katerih med kritične točke sodijo tudi tehnopatije – poškodbe in bolezni, kot npr. rane, otekline in šepavost, povzročene z neustrezno hlevsko opremo (stalni privez, neustrezna velikost in oblika ležalnega prostora, spolzka tla, odsotnost nastila ipd). Tehnopatije znatno poslabšujejo zdravstveno stanje, znižujejo raven DP živali, kar se odraža na nižji proizvodnosti in ekonomskem rezultatu reje. Razlog omenjene problematike je vsaj delno v pomanjkljivi zakonodaji, zlasti v pomanjkanju vrstno specifične zakonodaje s področja DP krav molznic. Nadalje tudi primanjkuje podatkov o stanju v čredah krav molznic glede pogostosti pojavljanja in vrstah tehnopatij ter pogojih reje, v katerih se pojavljajo.

V projektni nalogi so vključeni preučevali pojavnost in vrsto tehnopatij v slovenskih čredah krav molznic ter ocenjevali splošno raven DP molznic z vrstno specifičnim protokolom Welfare Monitor. Študenti so se naprej teoretično in praktično usposabljali, nato pa popisali/ocenili stanje na 20 različno velikih kmetijah s prosto rejo krav molznic. Na osnovi zbranih podatkov smo najprej naredili pregled stanja v čredah krav molznic, nadalje pa dobljene podatke obdelali tudi individualno znotraj posameznih rej – identifikacija problemov in možne rešitve. Čeprav smo raziskavo izvedli izključno v prosti reji, ki je z vidika zagotavljanja DP primernejša, so rezultati pokazali, da so tehnopatije realnost v prav vseh rejah, a se pojavljajo v različnem obsegu in različnih oblikah. Z ocenjevanjem splošne ravni DP živali smo uspeli identificirati nekatere vzroke za konkretne situacije in podali priporočila za izboljšanje stanja. Tovrstnih podatkov primanjkuje, zato so rezultati projekta dobrodošla osnova za izboljšanje stanja v bodoče, za prilagajanje rejskih praks in zakonodaje s področja DP krav molznic. Gradiva, ki bodo izšla iz projekta, bodo pripomogla k bolj odgovornemu odnosu do rejnih živali. Rezultati bodo na eni strani prispevali k izobraževanju in ozaveščanju ciljnih skupin uporabnikov, zlasti rejcev, svetovalcev in študentov kmetijskih smeri, o pomenu in načinih zagotavljanja DP rejnih živali. Po drugi strani pa s tovrstnimi raziskavami preprečujemo širjenje nerealnih/idealiziranih predstav o živalih in njihovih potrebah, ki jih širijo posamezniki in skupine, ki dobre rejske prakse smatrajo za nesprejemljive, kar ponavadi izhaja iz antropomorfičnega razmišljanja, pomanjkanja neposrednega stika z živinorejo in pomanjkljivega znanja o vrstno specifičnih potrebah živali.

Društvo SDUNJ (doc. dr. Brigita Kacjan)

Ein bisschen slovensko? je projekt, kjer je vsega po malo, malo jezika, malo kulture, malo (umetnostne) zgodovine, malo formalnega učenja in malo raziskovanja.

Učenje sosedskih jezikov je hkrati z učenjem angleščine in t. i. neangleščin nujno za kakovostno življenje, potrebe na trgu dela, vseživljenjsko učenje in življenje v družbi, usmerjeni v prihodnost. Za učenje sosedskih jezikov se zavzema Svet Evrope že od leta 2001 in glede na dosedanje izkušnje so se za učenje sosedskih jezikov odločali tam, kjer je bil sosedski jezik hkrati tudi eden izmed svetovnih jezikov. Ampak globalizacijski, migracijski procesi in (jezikovne) politike so vplivali tudi na to dimenzijo našega življenja, saj se želja in interes za učenje, spoznavanje sosedskih jezikov, za možnost osnovne komunikacije v jeziku sosedov večata, tudi če so to jeziki z manjšim številom govorcev. Konkretno so željo, da bi se v Avstriji, v regiji Steiermark, že učenci in dijaki v šolah seznanili s slovenščino, identificirali v centru Bildungsdirektion Steiermark iz Gradca. V okviru projekta se bomo ukvarjali s tem aktualnim problemom iz prakse, na katerega so opozorili kolegi iz Gradca, in razvijali gradiva in smernice: kako učencem in dijakom onstran meje predstaviti slovensko, tj. zanimive in izbrane vidike slovenščine, slovenske zgodovine, kulture in umetnostne zgodovine.

Rezultati projekta so pregledni seznam že obstoječih didaktičnih gradiv v knjižni in elektronski obliki za sistematično učenje slovenskega jezika, didaktične enote, ki bodo omogočile atraktivno delo, seznanjanje z izbranimi vidiki sosedskega jezika in obravnavo nekaterih drugih vsebin kulture, zgodovine in umetnostne zgodovine in ne nazadnje pripravljene smernice za delo z gradivi.

Delo je potekalo interdisciplinarno z namenom, da študenti pridobijo pomembne praktične izkušnje za formalne in neformalne prožne oblike učenja in poučevanja in vseživljenjsko učenje; da so doseženi ugodni učinki na družbeno okolje in na odprt odnos in večjo senzibilizacijo za sosedske jezike, kulture, (umetnostno) zgodovino.

Spletna stran projekta

Poklic učitelja je v času zelo hitrih in izrazitih sprememb družbe in tehnološkega razvoja na veliki preizkušnji. Obstoječe izobraževanje učiteljev je potrebno nadgraditi, oz. poiskati načine, kako opolnomočiti učitelje in bodoče učitelje, da bodo kos novim izzivom v profesionalni karieri.

Namen projektnih aktivnosti je bil vzpostavljanje inovativnih načinov vseživljenjskega učenja, ki bo omogočil učiteljem, bodočim učiteljem in potencialnim kandidatom za bodoče učitelje (kadarkoli kasneje, z opravljenimi pedagoško-andragoškim usposabljanjem), da razvijejo kompetence, ki jih zahteva delo v sodobni šoli.

V okviru projekta so vključeni ustvarili tri tematske delavnice na aktualnih področjih in jih pilotno izvedli za učitelje in učiteljice OŠ Selnica ob Dravi.

Prva delavnica, z naslovom Uporaba aplikacij pri pouku, izpostavlja pomen kritičnega vrednotenja aplikacij, ki so primerne za vzgojno izobraževalni proces. V poplavi različnih e-pripomočkov in aplikacij, ki so na voljo, je pomembno, da se učitelji zavedajo, kje lahko poiščejo ustrezne aplikacije in kako jih vrednotiti, ali so primerne za vključitev v pouk.

Druga delavnica, Energetika v vsakdanjem življenju, je odziv na energetsko krizo, ki smo ji priča. Oskrba z električno energijo je postala nestabilna in pomembno je, da povečamo energetsko pismenost širše populacije. Učitelji lahko z ustreznim znanjem pripomorejo k temu.

Tretja delavnica, Komunikacija s starši, nudi zelo pomembno podporo učiteljem, ki se velikokrat znajdejo v težavnem položaju pred zahtevnimi starši sodobne družbe.

Delavnice so uporabne za izobraževanje bodočih učiteljev, kot tudi opolnomočenje aktualnih učiteljev.

Kaja Šetinc, Lucija Papac, Nina Andrejč, Matija Režonja in Mebin Benny

Ideja projekta je bila oblikovati predlog, kako revitalizirati Račji dvor kot turistično destinacijo. Dvorec je potreben prenove, po prenovi pa mu bo potrebno zagotoviti možnosti dolgoročnega delovanja. V ta namen se je v okviru projekta oblikovalo vsebine, dogodke in predloge za organizacijo lokaciji primernih aktivnosti. S projektom so želeli povezati deležnike širšega družbenega okolja, še posebej pa lokalne institucije, ki so povezane s ponudbo in izvedbo kulturnih dogodkov in turističnih aktivnosti. Slednji bodo v pomoč pri promociji aktivnosti in informiranju potencialnih obiskovalcev lokacije. V okviru projekta so poleg predloga aktivnosti opredelili še promocijske aktivnosti, izbor primernih medijev in družbenih omrežij, ter kako oblikovati primerna sporočila za privabljanje ciljnih skupin turistov in obiskovalcev.

Študenti so se na projektu ukvarjali s problematiko zgodovinsko in spomeniško zaščitenega objekta, ki ga je potrebno obnoviti in mu z izborom primernih vsebin omogočiti dolgoročno preživetje, saj gre za precej aktualno problematiko financiranja in delovanja takšnih lokacij, ki nimajo zagotovljenih sredstev za svoj razvoj in delovanje. Kljub vsemu se želi, v sodelovanju z Regionalno razvojno agencija za Podravje, raziskati področje in opredeliti pristope, kako oblikovati ponudbo vsebin, kako pridobiti večje število obiskovalcev in kako s pomočjo sinergij pri povezovanju z lokalnim turističnim društvom oblikovati predlog promocije in ponudbe turistom, tujcem in naključnim obiskovalcem. Dodatno so preverili možnosti sinergijskih učinkov s področja turizma, ter oblikovanja celovite ponudbe za opredeljeno turistično destinacijo. Eden izmed ciljev projekta je bil tudi spodbuditi potencialne obiskovalce, da za prihod na destinacijo uporabijo kakšno od možnih oblik trajnostne mobilnosti.

Na osnovi podatkov pridobljenih s primarno raziskavo in sekundarnimi podatki, ki so jih vključeni študenti zbrali v okviru teoretične raziskave, so pripravili analizo podatkov in predloge za rešitev problemske situacije. Vsak posamezen predlog je bil vsebinsko razdelan na aktivnosti in podjetju so bili podani predlogi, kako pristopiti k njihovi izvedbi.

Predlogi so smiselno opredeljeni in vključujejo ponudbo na destinaciji, možnosti za sodelovanje z zunanjimi partnerji in predloge povezane s promocijo destinacije. Pri tem se osredotočajo na aktivnosti, ki sovpadajo z lokacijo in zgodovinskim pomenom dvorca, na deležnike, s katerimi je mogoče ustvariti sinergijske učinke in dopolniti ponudbo v okviru destinacije, ter podali predloge promocijskih aktivnosti, s katerimi je možno na različne načine izpostaviti destinacijo in jo približati potencialnim obiskovalcem.

PPT predstavitev

Objava na spletni strani FT

Varnost je postala pomembna vrednota in je ena najpomembnejših temeljev za nemoteno delovanje države – pomembna je predvsem za zagotavljanje varnega okolja za razvoj družbe. Resnična prednost danes, v krizi, je pravilno interpretirati podatke, ki so bili predhodno pridobljeni iz vseh, za odločanje pri specifičnem problemu relevantnih, javno razpoložljivih in drugih virov, do katerih ima odločevalec (legalen) dostop, kar zahteva več časa in predvsem izjemno usposobljen kader, ki je kos takšni nalogi. Te podatke je namreč potrebno obravnavati celostno, vključiti vidike informacijske varnosti, družbenih razmer, gospodarskih razmer in druga relevantna področja v kombinaciji z ekonomsko, socialno in osebno varnostjo posameznikov oziroma organizacij (podjetij). 

To vse omogoča orodje OSINT, ki reproducira kvalitetne in pravilne informacije, ki pa posledično pripomorejo k boljšim ter okolju ustreznejšim rešitvam.

Z OSINT orodjem lahko preučujemo delovanje organizacije – tako gospodarskih, kot negospodarskih. S slednjimi pa lahko nato v času kriz (tako zdravstvenih, kot vojaških itd.) prilagodimo delovanje tako organizacij, v izrednih razmerah celo države. Orodje OSINT nam tako omogoča pridobivanje hitrih, natančnih in za vodenje in odzivanje organizacije relevantnih podatkov, ki so v času katerekoli krize bolj pomembne, kot v času normalnega stanja.

Na začetku projekta so vključeni študenti opravili sistematični pregled literature in skladno s slednjim identificirali šest različnih področij, ki skupaj celovito zagotavljajo korporativno varnost organizacij ter s tem njihovo odpornost v primeru kriznih razmer ter izzivov mednarodnega poslovanja. Nato so v sklopu projekta izvajali pregled trenutnega stanja analizirane problematike v Sloveniji, z rezultati pa bodo seznanili slovenska podjetja in predlagali potencialne ukrepe, ki bi jim zagotovili odpornejše poslovanje. 

Objava na spletni strani FVV

Fakulteta za turizem (doc. dr. Gregor Jagodič, dr. tehn. znan.)

Gostinstvo dvorec Štatenberg, Peter Kociper s.p. (Peter Kociper)

V sodelovanju s Pomursko akademsko znanstveno unijo (PAZU) so v projektu z naslovom »Model identifikacije potencialnih raziskovalcev, krepitev njihovega raziskovalnega potenciala in njihovo povezovanje s pomurskimi gospodarskimi subjekti in drugimi organizacijami«, poiskali rešitve za izboljšanje stanja na področju spodbujanja mladih raziskovalcev in krepitve raziskovalne dejavnosti in inovacij v Pomurju. S pomočjo opravljene temeljite analize potreb podjetij v Pomurju so pripravili predloge za izboljšave in oblikovali model za krepitev raziskovalnega potenciala mladih raziskovalcev in njihovega povezovanja z lokalnimi organizacijami z namenom izboljšanja obstoječega stanja na področju raziskav, razvoja in inovacij v regiji.

Organizirali so okroglo mizo na temo »Kadrov«, na kateri so razpravljali o problematiki glede pomanjkanja kadrov v Pomurju in potrebnih kompetencah za delovanje v sodobnih organizacijah. Pripravili so prispevke za konferenco in v njih predstavili problematiko na področju pomanjkanja kadra in potrebnih kompetenc ter predlagali rešitve za izboljšave na področju izboljšanja kompetenc zaposlenih in ohranjanja kadrov v Pomurju.

Z vsebinami, ki so jih zajeli v projektnih aktivnostih želijo opozoriti na pomanjkljivosti in težave, prisotne v Pomurju na področju kadrov, znanj in kompetenc zaposlenih, raziskovalne dejavnosti ter inovacij.

Nadalje so na podlagi opravljene konkretne analize pripravili predloge za izboljšanje stanja na področju kompetenc zaposlenih, ohranjanje zaposlenih v Pomurju, spodbujanje mladih k raziskovanju, podjetništvu, spodbujanje raziskav in razvoja v organizacijah in raziskovalnih centrih, izboljšanje stanja na področju inovativnosti in kreativnosti v organizacijah ter k okolju, naravnanemu v inovacije, raziskave, razvoj in napredek na vseh področjih s poudarkom na trajnostnem razvoju in družbeni odgovornosti.

Njihov največji doprinos regiji pa je oblikovan celovit model za identifikacijo mladih raziskovalcev s potencialom za raziskovanje in inovacije ter njihovo povezovanje z gospodarstvom in drugimi organizacijami.

Objava na spletni strani EPF (1)

Objava na spletni strani EPF (2)

V sodelovanju s podjetjem Pulko Ventili Ruše d.o.o. so se v projekt vključeni študenti lotili razvoja in proizvodnje visokotlačnih plinskih ventilov za uporabo v medicini in veterini. Po raziskavah področja in trenutnih potreb so si kot cilj projekta zastavili poiskati rešitev za nadgradnjo oz. prilagoditev obstoječega mehanskega plinskega ventila v elektromagnetni ventil in njegovo implementacijo v medicinski pripomoček podjetja Pulko Ventili Ruše d.o.o.

Ventil bo narejen za reguliranje kisika pri oksimetru, kar bo poenostavilo delo medicinskemu osebju, ki je bilo v preteklih obdobjih zelo obremenjeno. Elektromagnetni ventil bo sam reguliral potrebo kisika pri bolniku ter tako hkrati omogočal, da se ne porabi preveč kisika, ampak le toliko, kot ga bolnik dejansko potrebuje. S tem načrtujejo rešitev največje nevarnosti, ki preti bolnišnicam ob veliki zasedenosti – pomanjkanje kisika.