Univerza v Mariboru je institucija znanja in hkrati edina univerza, ki večinsko deluje v vzhodni kohezijski regiji. S svojimi fakultetami je prisotna v več mestih kohezijske regije Vzhodna Slovenija (Maribor, Celje, Velenje, Krško in Brežice), dve fakulteti pa imata sedež v kohezijski regiji Zahodna Slovenija (v Kranju in Ljubljani). V okviru svojega poslanstva, kot družbeno odgovorna institucija, sodeluje tako z lokalnimi skupnostmi kot z gospodarstvom in tudi s civilno družbo.

Na Univerzi v Mariboru že dlje časa opažamo negativne trende v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija, ki se zaradi nezadostne razvitosti statističnih regij in gospodarstva odražajo v odhajanju predvsem mladih perspektivnih kadrov v tujino “beg možganov”. Najhuje se to odraža v Podravski, Koroški in tudi v Pomurski regiji, kjer njim bližnja Avstrija z močnim gospodarstvom zaposluje slovenske državljane. Istočasno gospodarstvo v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija nima zadostne sposobnosti generiranja visokotehnoloških delovnih mest, ki bi mladim zagotavljala potrebno eksistenco in perspektivo v lastni državi. Prav tako se mala in srednje velika podjetja v tem okolju soočajo s pomanjkljivo lastno raziskovalno-razvojno infrastrukturo, s kadrovsko podhranjenimi razvojnimi oddelki in neustrezno organiziranostjo podpornega okolja znotraj inovacijskega podjetniškega ekosistema. 

Za ustrezen razvoj odličnosti na področju znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti je potrebna tudi ustrezna infrastruktura. Na žalost slovensko inovacijsko okolje vse bolj zaostaja za evropskim povprečjem, hkrati pa se povečujeta svetovna konkurenčnost in tehnološki napredek, razkorak tako postaja vse večji. Še posebej zaskrbljujoče razmere na tem področju so v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija, kjer je bilo v preteklosti vlaganj v raziskovalno infrastrukturo občutno manj kot v osrednji Sloveniji. Univerza v Mariboru kot osrednja institucija znanja v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija sledi prioritetam po potrebnem tehnološkem preboju in je zato kot enega ključnih ciljev v svoji novi strategiji 2021 – 2030 opredelila vzpostavitev Tehnološkega inovacijskega centra Univerze v Mariboru – platforma INNOVUM za učinkovito osrednjo infrastrukturno podporo znanstveno-raziskovalnim in inovacijskim procesom ter prenosu znanja in tehnologij v okolje.

Z omenjeno platformo univerza daje osnovo za razvojni in inovacijski preboj kohezijske regije Vzhodna Slovenija skozi prizmo razvoja gospodarstva. Razvito in globalno konkurenčno gospodarstvo namreč dviguje: BDP, število visoko-tehnoloških delovnih mest, število razvojnikov in raziskovalcev, vlaganja v raziskave in razvoj, dodano vrednost visoko-tehnoloških produktov, procesov in storitev. 

Platforma INNNOVUM se tudi sklada s Strategijo razvoja Univerze v Mariboru 2021–2030, ki opredeljuje dejavnosti, usmerjene v:

• doseganje znanstvene odličnosti in razvoja raziskovalnih ved, vključno s povečanjem uspešnosti črpanja evropskih in drugih sredstev za raziskovalno, razvojno in inovacijsko dejavnost;
• krepitev zmogljivosti in infrastrukture za razvoj odličnosti pri raziskavah in inovacijah;
• skrb za razvoj človeških virov v raziskovanju in dvig kulture ustvarjalnosti in inovativnosti;
• spodbujanje odprtosti in prepoznavnosti raziskovalnih dosežkov v regionalnem, nacionalnem, evropskem in širšem raziskovalnem prostoru;
• uveljavljanje odprtega dostopa do znanstvenih dokumentov, podatkov in rezultatov raziskav ter javne raziskovalne infrastrukture.

Na Univerzi v Mariboru smo prepričani, da načrtovana platforma INNOVUM pomeni pravo pot k uravnoteženi kohezijski politiki v Republiki Sloveniji, zato pospešeno predstavljamo možnosti, ki jih bo prinesla njena uresničitev, naslavljamo z vsebino vse potrebne odločevalce in hkrati s fakultetami Univerze v Mariboru in drugima članicama (tako Univerzitetni knjižnico Maribor kot Študentskimi domovi UM) pospešeno pripravljamo dokumentacijo za njeno izvedbo.

S to platformo bomo na Univerzi v Mariboru v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija zagotovili ustrezno raziskovalno-razvojno infrastrukturo, ki bo po načelu odprtega dostopa na voljo zainteresiranemu gospodarstvu in bo skladna s prioritetnimi področji strategije pametne specializacije. Zagotovitev takšne infrastrukture pa brez organiziranih mehanizmov podpornega okolja v okviru inovacijskega podjetniškega ekosistema ne omogoča zadostnega potenciala, da bi gospodarstvo lahko naredilo ustrezen preboj s produkti, procesi in storitvami na tujih trgih. Univerza v Mariboru si kot odgovorna institucija želi, da tudi gospodarstvo v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija dosega pozitivne kazalce, kot so kreiranje novih inovativnih produktov, da zvišuje dodano vrednost v podjetjih in nenazadnje, da generira visokotehnološka delovna mesta, ki jih nujno potrebujemo za dvig zaposlenosti naših diplomantov in za zadrževanje diplomantov v domačem okolju.