Infrastrukturni program Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru (v nadaljevanju: IP FKBV UM) vključuje dve organizacijski enoti: Univerzitetni kmetijski center (v nadaljevanju UM UKC) s pripadajočo opremo in laboratoriji in Botanični vrt UM (v nadaljevanju BVUM).

Organizacijska enota UM UKC s pripadajočo opremo in laboratoriji

Infrastruktura zajema njive, pašnike, sadovnjake, vinograde, gozd in hlev, na katerih potekajo terenski raziskovalni poskusi. Posestvo poleg testnih pridelovalnih površin zajema tudi eksperimentalne nasade, ki so namenjeni spremljanju in selekciji superiornih materialov iz kolekcijskih zbirk vinske trte, rožnic (koščičarjev, pečkarjev), murv in bezgov. Genetske, fiziološke in agronomske raziskave obstoječih genskih virov sadnih vrst, ki jih združujemo v kolekcijskih zbirkah, nam omogočajo vpogled v genski bazen starih sadnih vrst, ki so lahko nosilci zanimivih in nadvse koristnih agronomskih lastnosti, kot so odpornost za bolezni, škodljivce in stres. S pristopi žlahtnjenja (medvrstna hibridizacija) stremimo h genskemu izboljšanju, kar je prioritetni cilj trajnostnega kmetijstva. Spremljajoči laboratoriji so namenjeni osnovnim raziskavam na področju kmetijstva. Obsegajo instrumente, s katerimi je mogoče preučevati kemijsko analizo mikroelementov in organskih spojin v rastlinskih vzorcih, preučevati celice in mikrobe na molekularnem nivoju proteinov in DNA ter jih gojiti v pogojih in vitro. Tu potekajo raziskave fiziologije rastlinskih tkiv, možna pa je mikropropagacija rastlinskega materiala. Laboratoriji imajo primarno funkcijo preučevanja materiala in vzorcev, ki se proizvedejo v poskusih na UM UKC in v BVUM.

Inovativna dejavnost

Infrastruktura je namenjena kmetijskim poskusom v realnih okoljskih pogojih. Klimatske spremembe so označene kot ena največjih groženj socialnega miru in napredka. Klimatske spremembe se ne odražajo samo v količini vode, ampak tudi v fizioloških spremembah v rastlinah, v prihodu novih škodljivcev in mikrobov, ki skupaj vplivajo na kakovost, varnost in količino pridelka, hrane in krme. Prioritetna naloga je pridobiti nova praktična in temeljna znanja, ki bodo omogočala uvajanje novih izboljšanih kultur in pasem živali v spremenjenem okolju zaradi prihajajočih podnebnih sprememb. V ta namen testiramo nove kmetijske prakse. Nove prakse vključujejo optimizacijo izkoriščanja naravnih potencialov (klimatski pogoji, zemlja, biodiverziteta, ekosistemi), ob upoštevanju dobrih agronomskih in živinorejskih praks. Iščemo nove tehnološke pristope na področju robotskega obdelovanja, IoT-senzorjev, dronov in avtomatizacije, ki bodo v prihodnosti vsaj deloma razbremenili delo človeka in pomagali h konkurenčnosti in ekonomičnosti kmetijske proizvodnje.

Cilj je pridobiti kakovostno in zdravo hrano za prebivalce naše družbe.

Organizacijska enota BVUM

 Infrastrukturni program enote Botanični vrt Univerze v Mariboru (IP BVUM) služi kot ambient za potrebe raziskovalcev UM in širše. Želimo, da postane platforma in poligon za znanstvene raziskave na področjih botanike, agronomije, hortikulture, naravovarstva, ekologije in širše. Program dela se sestoji iz več področij: ohranjanje rastlinske raznovrstnosti, izobraževalne dejavnosti, inovativne dejavnosti, spodbujanja regionalnega razvoja in ohranjanje kulturne dediščine.

Ohranjanje rastlinske raznovrstnosti

Najpomembnejša naloga IP BVUM je ohranjanje, varovanje in raziskovanje problematik, povezanih z rastlinami. Sem spada intenzivno zbiranje ogroženih in zavarovanih rastlinskih vrst, zdravilnih rastlin ter okrasnih in gozdnih rastlin, domačih in tujih genotipov sadnih rastlin in vinske trte ter zanimivih in potencialno uporabnih tujerodnih vrst. IP BVUM obsega tudi transparentni sistem izmenjave rastlinskega materiala in semen v okviru mednarodnega združenja ‘International Plant Exchange Network’ (IPEN). Ta aktivnost mu omogoča lažji transfer živega rastlinskega materiala iz domovine v botanični vrt, izmenjavo rastlinskega materiala med registriranimi botaničnimi vrtovi, predajo rastlinskega materiala na neregistrirane vrtove in druge inštitucije in ‘benefit-sharing’ (rastlinski material, ki se nekomercialno porablja v raziskovalne namene, se podarja drugim inštitucijam). Sedaj že obstaja stalna zbirka semen, ki se dopolnjuje in obnavlja. Vsaki dve leti se na spletu objavi nov dopolnjen seznam Index Seminum.

Izobraževalna dejavnost

Botanični vrt omogoča dopolnjevanje visokošolskega izobraževanja, strokovno vodene šolske in obšolske dejavnosti (ekskurzije šol, krožki, naravoslovne delavnice) ipd. Poglaviten cilj izobraževanja je dopolnjevanje, poglabljanje in širjenje botaničnega znanja.

Inovativna dejavnost

Inovativna dejavnost je v zadnjih letih postala pomembna aktivnost botaničnega vrta. Tu so mišljene predvsem inovacije, povezane s preizkušanjem, evalvacijo in optimizacijo metod razmnoževanja (‘in vitro’ in ‘in vivo’) avtohtonih in tujerodnih rastlinskih vrst, nekaterih medvrstnih in medrodovnih hibridov ter tropskih in subtropskih kultur, ki bi lahko postale potencialne nove poljščine ali vrtnine pri nas.

Spodbujanje regionalnega razvoja in ohranjanja kulturne dediščine

BVUM ima pomembno vlogo na področju regionalnega razvoja in naravi prijazne oblike sodobnega turizma v regiji (vrt letno obišče okrog 10.000 obiskovalcev). Na tem področju se povezuje s številnimi drugimi ustanovami. BVUM aktivno deluje tudi na področju ohranjanja kulturne dediščine, saj del vrta leži na območju, kjer se je pred več kot 2600 leti razprostiral pomemben del obsežnega gomilnega grobišča iz starejše železne dobe. Ta pomembna arheološka dediščina, ki je neprecenljivega pomena za UM, kot tudi za samo regijo, je za obiskovalce dostopna prek arheološkega parka.